Tomaž Šalamun (1941–2014) je leta 1966 izdal kultno pesniško zbirko Poker, mejnik v slovenski poeziji, nekateri pa ga imajo tudi za enega temeljnih stebrov slovenskega modernizma, saj je s svojimi deli opustil tradicijo socialnega realizma, simbolizma in eksistencializma. V šestdesetih letih je sodeloval pri vseh pomembnejših avantgardnih projektih, povezan pa je bil tudi z legendarno skupino OHO. Leta 1969 se je zaposlil kot pripravnik v Moderni galeriji Ljubljana, leta 1971 pa kot asistent za umetnostno zgodovino na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada (1973), Jenkovo nagrado (1988) in leta 1999 veliko Prešernovo nagrado.