Ekologija idej

Definicija »ideje«, ki jo avtor razvija v esejih, je veliko širša od običajnih opredelitev, tako da mu je s pomočjo »ekologije idej« uspelo oblikovati nov način razumevanja in povezovanja tako raznolikih tem, kot so bilateralna simetrija v strukturi živali, vzorec razporeditve listov rastlin, stopnjevanje oboroževanja, rituali dvorjenja, narava igre, stavčna zgradba, skrivnosti biološke evolucije, ekološka kriza, kibernetika, tehnološki razvoj, populacijska eksplozija, zavest, čustva, shizofrenija, morala, primitivna umetnost, energija, epistemologija, modrost, ljubezen, lepota ... Vprašanja, na katera odgovarja Bateson v svoji knjigi, so ekološka in zato izjemno aktualna za današnji čas, na primer: Kakšni so odnosi med idejami in kako se razvijajo? Ali deluje neke vrste naravna selekcija, ki določa, katere od njih bodo preživele in katere izginile? Kaj omejuje njihovo množenje na določenih področjih mentalne aktivnosti? Katere ideje lahko ključno pripomorejo k izbrisu sodobne civilizacije in človeštva in kateri so nujni pogoji za stabilnost in preživetje ekoloških sistemov? Gregory Bateson (1904–1980) je bil kot znanstvenik in mislec toliko pred svojim časom, da ga je še danes težko natančno umestiti v obstoječe klasifikacije. Lahko bi rekli, da je bil antropolog, biolog, ekolog, genetik, etolog, etnograf, komunikolog, kibernetik, psihoterapevt, logik, filozof, lingvist, biosemiotik in da hkrati vse to ni bil. Odlikoval se je namreč z inovativnim povezovanjem vseh teh področij, na primer biologije z estetiko ali etologije s filozofijo idr., s čimer je oblikoval nov način mišljenja in novo znanstveno področje – ekologijo idej.