Kaj po univerzi?

Knjiga se začne z razmišljanjema o zasedbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki jo je od konca novembra 2011 do zadnjih dni januarja 2012 organiziralo gibanje Mi smo univerza. Politično, teoretsko in organizacijsko je gibanje z zasedbo ustvarilo enega svojih največjih dosežkov - pripravilo pa je tudi priložnost, da se univerza osvobodi izpod hlapčevanja kapitalu in produktivno poseže v zgodovinske procese. Avtorji prispevkov v knjigi ugotavljajo, da univerza ne opravlja nalog, za katere jo delovni ljudje plačujejo, in analizirajo vzroke, zakaj je tako. Prvo besedilo analizira dosežke zasedbe in njihov pomen za univerzo, drugo osvetljuje simptomske točke, na katerih so se zasedbene prakse artikulirale na institucionalne procese na univerzi, sledi analiza procesov, ki jih kapitalistične razredne prakse vsiljujejo s pomočjo ideologije o "družbi znanja", analiza sodobnega razrednega boja kapitalističnega razreda na področju pravno-politične vrhnje stavbe in v znanstvenih praksah. Potem so predstavljeni mehanizmi, s katerimi se univerzitetna ustanova s svojimi praksami vključuje v reprodukcijo sodobnega kapitalizma ter posebne in splošne prednosti javnega visokega šolstva, nato pa sledi še analiza racionalnega jedra ideoloških razprav o tem, ali je humanistika sploh uporabna ter sklepni prispevek o procesih na področju visokega šolstva v Sloveniji.