M. Sin stoletja

Pripovedovalec začne zasledovati njegovo zgodbo 25. marca 1919, ko je bila ustanovljena fašistična stranka Italije, in ji sledi skozi burno obdobje politične krize, začinjene z nenehnimi nemiri, katerih krona je zločinski uboj komunističnega poslanca in voditelja Giacoma Matteottija. Kmalu zatem Mussolini prevzame vajeti in se zavihti na oblast. Prvi del se izteče s slovitim govorom italijanskim poslancem v skupščini 3. januarja 1925. Roman je napisan po resničnih dogodkih in sodi v zvrst dokumentarne oziroma zgodovinske literature. Pri tem si pomaga z množico fragmentov iz časopisov, korespondence in pričevanj sodobnikov, kar besedilu kljub njegovi fiktivni naravi podeljuje verodostojnost in prepričljivost. Z vzponom Giorgie Meloni na oblast je v sosednji Italiji zaznati ponoven vzpon desnice in neofašizma, kar govori o tem, da Italija še vedno ni povsem razčistila s preteklostjo. Prav zaradi tega je Scuratijev tekst o Mussoliniju še posebej pomemben in aktualen, saj razkriva in pojasnjuje zgodovinske silnice, ki so Mussoliniju omogočile oblast in suvereno obvladovanje vzvodov moči. Slog besedila je natančen, lakoničen, velikopotezen, esencialen, ekonomičen. V romanu nastopa izredna množica zgodovinskih oseb, vendar je osrednja pozornost namenjena Benitu Mussoliniju. Avtor je moral za genezo romana proučiti številne zgodovinske vire in pričevanja. Nedvomno bo privlačno napisano delo o Mussoliniju pritegnilo tudi pozornost slovenskega bralca, morda mu bo v pomoč, da bo laže razumel in se zlahka vživel v polpreteklo dogajanje, v mračno poglavje iz ne tako oddaljene preteklosti. Scuratijev tekst je berljiv, tekoč, pripovedno razplasten in bogat, mestoma ironičen ter kljub mračni tematiki duhovit.