Vzporedne zgodbe

V prelomnem letu 1989, ko je padel zid, je berlinski študent ob jutranjem teku naletel na truplo. Poklical je policijo – in ta se je začela ukvarjati s primerom, ki vodi neposredno v vrtinec evropske zgodovine; med Madžare, Rome, Nemce, v najbolj turbulentne čase, polne političnih, socialnih, duhovnih in seksualnih hrepenenj. V središču zgodbe se pojavijo trije nenavadni možje: Hans von Wolkenstein, čigar nemška mati je povezana z nacistično kolaboracijo, Agost Lippay-Lehr, čigar vplivni oče je služil različnim madžarskim političnim režimom, ter Andreas Rott, ki ima dosje, poln temačnega delovanja v tujini. V mladosti so bili prijatelji, nato pa je življenje njihove usode razneslo preko Berlina, Moskve, Švice, Nizozemske in od Mediterana do Severnega morja. Vzporedne zgodbe razkrivajo najintimnejše in najtežje človeške izkušnje, ki govorijo tako o usodi posameznikov kot usodi Evrope. Napeto in poglobljeno zgodbo odlikuje Nádasev izpiljen literarni slog. »Noben drug sodobni evropski avtor ni bolj elokventno opravil z dolžnostmi in moralnimi vprašanji spomina, zasebnega in kolektivnega, kakor je to storil madžarski romanopisec in esejist Péter Nádas.« -(The New York Times). »Sem kot gledališki igralec na odru: po zadnji ponovitvi pozabi besedilo in ne razmišlja več o igri, ki jo je odigral. Razmišlja naprej. Tudi sam se zdaj ukvarjam z novo knjigo.« -(Péter Nádas v intervjuju za Večer). Péter Nádas (1942) je pisatelj, dramatik in esejist. Študiral je novinarstvo in fotografijo ter nekaj časa deloval kot fotoreporter pri budimpeškem časopisu Pest megyei Hirlap. Potovanja po svetu, zlasti v Berlin in New York, so imela nanj močan vpliv, v njegovi literaturi pa je močno sled pustila tudi selitev iz Budimpešte najprej v vasico Kisoroszi na Szentendrejskem otoku sredi Donave, nato pa v Gombosszeg, ki leži v bližini Zalaegerszega, nedaleč od slovenske meje. Od leta 1969 se posveča izključno literaturi in velja za enega najpomembnejših svetovnih literatov.