Zadnji film Agnes Varda - avtoportret, v katerem se spominja svojega dela. Ponovno srečanje s filmi, ki jih je posnela na svoji dolgi uspešni poti in Sandrine Bonnaire, glavno igralko v filmu Brez strehe in zakona. Pionirka francoskega novega vala v svojem zadnjem filmu razgrne zavese do zakulisja svojega ustvarjanja; svojo umetniško vizijo in zamisli ilustrira z izseki iz svojih del, ki jih niza asociativno, ne kronološko. Še kot mlada ženska se je odločila, da bo film izumila na novo; vedno - tudi v igranih filmih - je sledila svojemu občutku za dokumentarno in z vsakim filmom spremenila svoj slog. Čeprav je v začetku novega tisočletja analogno tehnologijo zamenjala za digitalno, je svet v svojih filmih še vedno upodabljala po svoje, nekonvencionalno. »Spomnim se, da so mi po Cléo predlagali novo zgodbo o bolni pevki. Po Sreči so predlagali, da ustvarim še en film o trikotniku. Zakaj naj bi ustvarila še en identičen film? Kakšen je smisel? /…/ Prizadevam si premakniti razmerje med ljudmi in umetnostjo. Umetnost bi nam morala asociirati lastno življenje. Vživeti se moramo. Ne želim, da ljudje rečejo, odlična je, želim, da rečejo: 'Zame je.'« (Agnes Varda)