Ostareli lastnik večmilijonskega družinskega podjetja je vse življenje posvetil delu, zato ne more le mirno sedeti, ko z računa izgine velikanska vsota denarja. Toda kaj naj stori, ko računovodkinje ni več na spregled? Morda pa resnico pozna grški zbor ptic, ki se oglaša nekje v krošnjah dreves?
Iz prve roke
»Ves čas sem razmišljal o sloganih, ki se pogosto pojavljajo v Sloveniji in na Češkem, da je treba državo oziroma družbo voditi kot podjetje. Kar gre z roko v roki s trendom, da gredo poslovneži v politiko in skušajo pri tem prenesti svoje znanje posla v politično sfero. Predstavljam si, da ti tipi podobno razmišljajo tudi v družini: ki naj bi kot podjetje funkcionirala po jasnih pravilih, in če jih vsi družinski člani upoštevajo, se bodo rodile dobre možnosti za sobivanje. Dokler takšno družino poganja kapital oziroma dokler nihče ne nasprotuje očetovi moči, vse navidezno deluje, v trenutku, ko denar in z njim moč izgineta, pa se zakomplicira. In s tem se pojavi možnost, da se takšni odnosi preizprašajo … Gotovo je to predvsem film o odsotnosti ljubezni. /…/ Uporabil sem ptice, ki delujejo kot ironičen pogled na pripoved, pomenijo pa tudi princip Twitterja, ki ima v svojem logotipu ptico. Zato ptic nisem jemal smrtno resno kot napovedi dogajanja, ampak kot simbol sveta sloganov okrog nas, ki ga glavni liki ne vidijo. Kar pa zadeva ostarele patriarhe, mislim, da jim je v različnih državah dejansko različno ‘odčivkalo’ oziroma jim prej ali slej bo. Ivo ne trči samo v neko ideologijo, ki je ne razume, ampak v predstavo globalno povezanega sveta družbenih omrežij in novih oblik komunikacije, ki mu ni več kos. /…/ Miroslav Donutil je na Češkem izjemno znan in priljubljen igralec. Čeprav nastopa tudi v gledališču, kjer ima bolj karakterne vloge, se ga zaradi njegovih filmskih in televizijskih vlog drži sloves komika. Je nekakšen fenomen. Že desetletja so izjemno priljubljeni njegovi šovi, na katerih v stand-up slogu pripoveduje smešne prigode. Zato ga je toliko bolj zanimivo videti v bolj zahtevni vlogi, kot je ta v Atlasu ptic. Vedel sem tudi, da prijateljuje z biznismeni, kakršen je Ivo, in je seznanjen s svetom, ki je bil meni donedavnega povsem tuj. Imel sem občutek, da se lahko zanesem na avtentičnost, ki jo bo s tem prinesel v film.«
– Olmo Omerzu
Portret avtorja
Olmo Omerzu (rojen leta 1984 v Ljubljani) je svoj prvi kratkometražec Almir (1998), prikazan tudi na Festivalu slovenskega filma, zrežiral že pri trinajstih. Med letoma 2001 in 2003 je bil član uredništva revije Stripburger, leta 2004 pa je izdal svoj prvi avtorski strip. Istega leta se je vpisal na študij filmske režije na praški akademiji FAMU, kjer je med drugim posnel uspešen srednjemetražec Drugo dejanje (Druhé dějství, 2008). Film je požel številne nagrade na evropskih festivalih in doživel distribucijo v čeških kinematografih. Leta 2012 je v sekciji Forum berlinskega filmskega festivala predstavil svoj celovečerni prvenec Mlada noč (Příliš mladá noc), za katerega je kasneje prejel nagrado čeških filmskih kritikov za odkritje leta. Režiserjev drugi celovečerec Družinski film (Rodinný film, 2015) je bil premierno prikazan na festivalu v San Sebastiánu, tretji, Zimske muhe, pa v Karlovih Varih, kjer je bil ovenčan z nagrado za najboljšo režijo. Zadnje štiri omenjene filme smo si lahko ogledali tudi na našem platnu.
Festivali, nagrade
Karlovi Vari (svetovna premiera v glavnem tekmovalnem programu); São Paulo; Cottbus; Liffe; devet nominacij za nagrado češki lev Češke filmske in televizijske akademije, tudi za najboljši celovečerec in režijo.