Visoko na tibetanski planoti med neraziskanimi in nedostopnimi dolinami leži eno zadnjih svetišč divjega sveta, kjer živi redka in neodkrita favna. Vincent Munier, eden najbolj priznanih svetovnih fotografov divjih živali, na svojo zadnjo misijo s seboj vzame pustolovca in romanopisca Sylvaina Tessona (V gozdu Sibirije). Več tednov sta raziskovala te doline v iskanju edinstvenih živali in poskušala opaziti snežnega leoparda, eno najredkejših in najtežjih velikih mačk.
Glasbeno podlago za film sta napisala Nick Cave in Warren Ellis. Film je prejel številne nagrade in bil nominiran za nagrado Golden Eye na filmskem festivalu v Cannesu.
Snežni leopard je velika mačka, ki izvira iz gorskih območij Srednje Azije (med 3.350 in 6.700 metrov nadmorske višine). Uvrščen je na rdeči seznam ogroženih vrst – kot ranljiva vrsta. Svetovno populacijo namreč ocenjujejo na zgolj 4.000 – 6.500 osebkov, od katerih se jih v divjini razmnožuje manj kot 2.500. Običajno tehtajo med 27 in 55 kg, včasih pa velik samec doseže tudi 75 kg. Krzno snežnega leoparda je dolgo in gosto, osnovna barva pa se razlikuje od dimno sive do rumenkaste, z belkastimi spodnjimi deli. Imajo temno sive do črne odprte rozete, z majhnimi pikami istih barv, na glavi, nogah in repu. Sicer nenavadno med mačkami, so njihove oči svetlo zelene ali sive barve.
Snežni leopard ne more rjoveti, kljub temu da ima delno okostenelost jezične kosti. Ta okostenitev naj bi bila ključna za rjovenje velikih mačk, toda raziskave so pokazale, da imajo sposobnost rjovenja zaradi drugih morfoloških značilnosti, ki pri snežnem leopardu niso prisotne. Snežni leopard lahko piha, mijavka, piska in joka ter spušča zvok, ki je v primerjavi zvoka piska lokomotive.