naslov
Film
Shrani

Zaklad

Comoara
6.7 / 10(IMDb)
Država
Romunija, Francija
Režiser
Corneliu Porumboiu
Leto izida
2015
Jezik
romunščina, moldavščina, moldovanščina / podnapisi
Država
Romunija, Francija
Režiser
Corneliu Porumboiu
Leto izida
2015
Jezik
romunščina, moldavščina, moldovanščina / podnapisi
Igrajo
Toma Cuzin, Adrian Purcarescu, Corneliu Cozmei
Distribucija
Fivia
POVZETEK

Romunski film Zaklad je dobitnik nagrade Un certain regard na canskem festivalu. Mojstrsko poigravanje z gledalčevimi pričakovanji v romunskem filmu, ki lahkotno hodi po meji med pravljičarstvom in zgodovino.

Costi živi mirno. Ob večerih rad prebira zgodbe svojemu šestletnemu sinu, da lažje zaspi. Njuna najljubša je tista o Robinu Hoodu. Costi samega sebe vidi kot junaka – tistega, ki popravlja krivice in brani zatirane. Nekega večera ga nepričakovano obišče sosed in mu pove skrivnost: na vrtu njegovih starih staršev je zakopan zaklad, v to je prepričan. Če si Costi sposodi detektor kovin in mu ga pomaga najti, mu bo dal polovico tistega, kar bosta našla. Costi je sprva skeptičen, a se ponudbi vendarle ne more upreti. Pajdaša imata en vikend časa, da najdeta plen.

»Med montažo izvirnega projekta sta mojo pozornost pritegnila vrt in hiša, kjer smo iskali zaklad. Naš položaj je sprožil kopico vprašanj: Kakšna je naša sedanjost? Kako jo izkušamo? Kakšen je naš odnos do zgodovine? Med drugo svetovno vojno sta v hiši živela dva nemška oficirja. /…/ Pozneje je hiša postala lekarna, zatem konjušnica in otroški vrtec, vse do revolucije. Po letu 1989 je postala klub s striptizetami. /…/ Uživam v raziskovanju zakopanih zgodb, ki jih film lahko odkrije.«
– Corneliu Porumboiu, režiser in scenarist

»Sprva sem hotel posneti dokumentarec. Prijatelj, igralec in režiser Adrian Purcarescu, mi je povedal za legendo, ki pravi, da so sovaščani njegovega pradedka in prababice pred prihodom komunistov zakopali njuno premoženje. S seboj sem vzel filmsko ekipo, pridružil se nam je tudi strokovnjak za detektorje kovin in vsi skupaj smo se lotili iskanja zaklada. Nismo ga našli, zato sem se odločil posneti igrani film. /…/ Ko sem med iskanjem poslušal prijatelja, sem spoznal, da ne iščemo le zaklada. Bili smo na lovu za sledovi življenj njegovih prednikov. /…/ Položaj, v katerem smo se znašli, je sprožil vrsto vprašanj. Kaj je naša sedanjost? Kako jo doživljamo? Na kakšen način smo povezani z zgodovino? /…/ Zame je ta vrt neke vrste luknja v zgodovini. S pomočjo dolgih posnetkov poskušam ustvariti občutek, da so moji liki izgubljeni, da so njihove poti kot labirint. Nikoli jih ne moremo zares ‘prijeti’. Krožijo okrog drevesa, ki ga je zadela strela; v nekem smislu ga je razklala svetloba. Trije liki nekaj iščejo v zemlji … Obupano je in komično hkrati. ‘Strokovnjaka’ za detektorje kovin bolj obvladuje njegova tehnologija kot on njo. Iskanje traja tako dolgo, da začne med tremi moškimi naraščati napetost … /…/ Film se vrti okrog problema lastnine: kaj je ali ni najdeno na vrtu, kaj je zapuščeno otrokom, strah pred tem, da bi bili obtoženi kraje, itd. Zato je v filmu zgodba o Robinu Hoodu, ki jo oče prebira sinu. Vrt in hiša iz filma sta pogosto menjala lastnike – v času komunizma je bilo tam otroško igrišče, po revoluciji slačiklub, potem pa je posest znova prešla v lastništvo Adrianove družine. Preko namigovanja na vesterne, kjer se moški kar naprej zapletajo v spopade zaradi lastništva zemlje, ljudi in stvari, slikam specifično romunsko, na lastnino vezano obliko nasilja. /…/ Rad se lotevam skritih zgodb, ki jih zna film spraviti na površje. Snemam sedanjost. Na prvi pogled je svet takšen, kot je videti, a onkraj vidnega se skriva mnogo nepričakovanih plasti, ki so odlična podlaga za igrani film. /…/ Komedija je zame nekaj instinktivnega. Zgodi se povsem naravno. Ko razvijam zgodbo, se rad poigravam s pričakovanji. V tem filmu žanrsko preklapljam med vesternom in suspenzom, in klišejski razplet bi bil, da se liki pobijejo med sabo ali kaj podobnega. Jaz zgodbo raje peljem v drugo smer. /…/ Veliko je filmov in režiserjev, ki so mi bili in so mi še vedno v navdih: od Chaplina in Busterja Keatona do Erica Rohmerja in Jean-Luca Godarda. Noči polne lune je na primer film, ki ga z ekipo gledamo vsakič, ko snemamo. /…/ Mislim, da so vsi moji junaki podobni Busterju Keatonu. Zelo resni so pri tem, kar počnejo, in tudi sam sebi se zdim včasih tako resen, da je že absurdno. Mislim, da je to izhodiščna točka komedije. Zelo resna stvar je, ampak še vedno absurdna. Po pravici povedano, ko gledam svoje filme, se mi zdi, da je v njih veliko akcije. /…/ Skupino Laibach poznam že dolgo. Zelo mi je všeč in besedilo pesmi se mi zdi zelo dobro. Na neki način ustreza koncu, ker ima ritem v stilu koračnice. Mislim, da sem že od vsega začetka vedel, da hočem film zaključiti s to pesmijo, ker je nekako slovesna … Malo je strašljiva, a obenem tudi duhovita in spiralno narašča – in tudi film ima takšno strukturo.«
– Corneliu Porumboiu

 

ZANIMIVOSTI

Zgodba filma se na zanimiv način prepleta z resničnostjo. Adrian iz filma je v resnici Porumboiujev prijatelj, režiser Adrian Purcarescu, zgodba o iskanju zaklada pa je fikcionalizirana verzija resničnega dogodka, ko sta Porumboiu in Purcarescu na prav takšen način in prav na vrtu hiše, ki je postala prizorišče filma, iskala zaklad, ki naj bi ga tam zakopal Adrianov praded. Tudi igralci so izbrani tako, da njihove vloge koreninijo v resničnosti. Adriana igra kar Adrian Purcarescu, Costija pa Cuzin Toma, ki je, preden je postal igralec, delal kot rudar. V vlogah Costijeve žene in sina nastopita igralčeva resnična žena in sin. Strokovnjaka za detektorje kovin igra nekdanji vojak, ki se danes ukvarja z iskanjem kovin.

 

PORTRET AVTORJA

Corneliu Porumboiu (rojen leta 1975 v mestu Vaslui, Romunija) velja za enega najpomembnejših akterjev tako imenovanega novega vala romunskih avtorjev, ki je globalno filmsko kulturo presenetil in pretresel v drugi polovici prvega desetletja novega tisočletja in kamor sodijo imena kot npr. Cristi Puiu (Smrt gospoda Lazarescuja) in Cristian Mungiu (4 meseci, 3 tedni, 2 dneva). V tej prestižni družbi se je Porumboiu znašel že po zaslugi svojega prvega celovečernega filma, črne komedije Smo imeli revolucijo ali ne? (A fost sau n-a fost?, 2006), s katero je požel kopico prestižnih mednarodnih nagrad (med drugim tudi zlato kamero za najboljši prvenec v Cannesu) in si utrl pot na platna domala vse Evrope – film je bil v redni distribuciji Cankarjevega doma predvajan tudi v Sloveniji. V Sloveniji smo v okviru Liffovega fokusa Zmagoviti novi romunski film že pred tem videli njegov srednjemetražec Liviujeve sanje (Visul lui Liviu, 2004), v Kinodvoru pa je bil na sporedu tudi njegov drugi celovečerec Policijski, pridevnik (Polițist, adj.), ki je leta 2009 v Cannesu poleg še nekaterih drugih nagrad osvojil nagrado žirije v sekciji Posebni pogled in nagrado FIPRESCI, pa tudi posebno omembo žirije na Ljubljanskem filmskem festivalu. Sledila sta celovečerca La limita de jos a cerului (2013) in Când se lasă seara peste București sau metabolism (2013) ter dokumentarec Al doilea joc (2014). Zaklad je bil premierno prikazan v sekciji Posebni pogled canskega festivala, kjer je osvojil nagrado posebni talent.

 

FESTIVALI/NAGRADE

Cannes 2015 (nagrada Posebni talent in nominacija), Kairo 2015 (nominacija za najboljši film), Chicago 2015 (nominacija za najboljši film), Hamburg 2015 (nominacija kritikov), Philadelphia 2015 (nominacija glavne žirije), Sarajevo 2015 (nominacija za najboljši film – Srce Sarajeva), festival Translivanija 2015 (nagrada za najboljši romunski film), Karlovi Vari 2015, Melbourne 2015, FEMF Piran 2015 …

UTRINKI