Tokratno epizodo Beletrine v živo posvečamo s kresnikom nagrajeni knjigi September izpod peresa Ane Schnabl. Z avtorico romana se je pogovarjala Liu Zakrajšek.
Najprej je ves Evelinin svet velika družinska hiša z malo prostora. Tam se v stene zažirajo očetove grožnje in agresivni izbruhi. Ko se prizorišče razširi na učilnice in šolske hodnike, v Evelin butajo zbadljivke, ki jih poskuša preglasiti s praznino v želodcu. Medtem ko se navzven iz briljantne deklice razvija v svojeglavo najstnico in samostojno žensko, se v njej dolbejo luknje. Zaupnica – pripovedovalka jih z občutkom odstira. Iz Evelininih spominov, shranjenih telefonskih sporočil, fotografij in dnevniških zapisov izpisuje njeno zgodbo. Tako iz gostega, preciznega jezika nastane pripoved, ki celo na formalni ravni pogosto – tako kot Evelin – okameni, udari, odplava, se skrha in sestavi nazaj. September pa ni le roman o odraščanju in nasilju, temveč tudi o prijateljstvu, ljubezni in pisanju, ki življenje delajo znosno in imajo to moč, da bolečino omilijo in nas odvračajo od tega, da bi jo prizadejali drugim.
Tokratno epizodo Beletrine v živo posvečamo romanu Maček gre na pot, varljivo preprosti, a nežno ganljivi zgodbi o prijaznosti, zvestobi, pogumu in hvaležnosti, japonske pisateljice Hiro Arikawa. O knjigi sta se pogovarjala prevajalec Domen Kavčič in Katja Šifkovič.
Mednarodna uspešnica Maček gre na pot, ki je v izvirniku izšla leta 2012, je začarala najprej japonske, potem pa preko mnogih prevodov tudi številne bralce po svetu. Gre za na prvi pogled preprosto, a nadvse globoko in ganljivo zgodbo o prijateljstvu in ljubezni, tako med ljudmi in njihovimi ljubljenčki kot do tistih, ki so ob nas, ko nam je najtežje.
Nana, nekdaj potepuški mačkon, zdaj pa že pet let vzoren hišni muc, se nepričakovano znajde na poti s svojim ljubečim lastnikom Satorujem. Ne ve, kam sta namenjena in zakaj, a pripade mu častno mesto na sovozniškem sedežu. Mačje-človeška naveza potuje po Japonski, medtem ko se menjavajo letni časi, in obiskuje Satorujeve stare prijatelje: robatega kmeta Jošimineja, za katerega so mačke zgolj mišelovke, Sugija in Čikako, dobrodušen par, ki vodi hišnim ljubljenčkom prijazen penzion, pa otožnega Kosukeja, ki ga je zapustila žena … A kaj je namen njune poti? In zakaj se za muca vsi tako zanimajo? Nana ne ve, Satoru mu ne pove. Naposled dožene resnico, ki mu stre srce …
Kratki roman navidezne preprostosti, prežet z navdušujočimi opisi japonske pokrajine, nežen, blag in poln modrosti, je študija dobrote in odločitve, da smo kljub neizogibnim življenjskim izgubam hvaležni za trenutke sreče, ki smo jih imeli, so zapisali pri Publishers Weeklyju. Knjiga za bralne užitke na toplem zapečku, ne samo za mačjeljubce.
Hiro Arikawa se je rodila leta 1972 v mestu Koči na japonskem otoku Šikoku. Kot pisateljica je debitirala leta 2003 in za prvenec dobila nagrado Dengeki; kasneje se je uveljavila kot ena najpopularnejših sodobnih japonskih pisateljic.