Toplo vabljeni, da prisluhnete pogovoru Mojce Mavec s psihoanalitikom Tinetom Papičem ob izidu knjige Razvoj osebnosti Carla G. Junga, enega najpomembnejših filozofov in psihologov 20. stoletja.
Jungova psihologija se ne nanaša samo na odraslo obdobje življenja, pač pa tudi na otroštvo. Knjiga Razvoj osebnosti je zbirka Jungovega dela o otroški psihologiji. Jung je pri otrokovem razvoju vseskozi poudarjal pomen psihologije staršev in učiteljev in ugotovil, da je nezadovoljiv psihološki odnos med staršema lahko pomemben vzrok motenj v otroštvu, po drugi strani pa je lahko podlaga za proces zorenja in rasti, zlasti pri nadarjenih otrocih. Trdil je, da učinkovito izobraževanje otrok potrebuje učitelje, ki ne znajo le učiti, temveč so zmožni tudi spodbujati lasten osebnostni razvoj.
V nekaj poglavjih se Jung posveča otrokovemu razvoju in individuaciji ter teorijo otrokovega razvoja oriše preko čudovitega primera iz življenja deklice Anne in njenih staršev. V spodbudni zadnji razpravi kot psihološki odnos analizira zakonsko zvezo, ki je lahko ovira ali pa pomoč pri posameznikovi samorealizaciji.
Oglejte si pogovor o biografiji Dušana Pirjevca z naslovom Ahac, med Alenko Pirjevec, soavtorico knjige, upokojeno lutkovno ustvarjalko in prevajalko, ter Nino Jerman, novinarko, urednico in voditeljico. Ob Alenki Pirjevec sta soavtorja knjige tudi Boris A. Novak in Peter Vodopivec.
Dušan Pirjevec (1921–1977) je bil ena najbolj enigmatičnih in markantnih osebnosti na področju preučevanja literature in filozofije pri nas, profesor primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti, ki je močno vplival na razvoj misli slovenske inteligence svojega časa. Po končani gimnaziji je najprej v Zagrebu vpisal študij agronomije. Kot aktivni udeleženec narodnoosvobodilnega boja je med drugo svetovno vojno in nekaj let po njej opravljal pomembne vojaške in politične funkcije. Iz tistega časa ga je spremljalo partizansko ime Ahac. Po vojni je na ljubljanski filozofski fakulteti študiral slavistiko in primerjalno književnost, iz te doktoriral in zatem do konca življenja predaval primerjalno književnost in literarno teorijo. Po smrti je bil upodobljen v več literarnih delih in spominih, mnogi pa o njem na različnih ravneh še danes polemizirajo.