Dr. Katja Klinar: "Pri toplotnih črpalkah smo se prehitro sprijaznili z mejo 250 stopinj Celzija"
V podkastu Zavrti znanost! predstavljamo mlade znanstvenice in znanstvenike, njihova področja raziskovanja ter spoznanja, ki vplivajo na naša vsakdanja življenja – tudi takrat, ko se tega sploh ne zavedamo.
V osmi epizodi gostimo dr. Katjo Klinar, docentko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in raziskovalko v laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko. Ukvarja se z različnimi tehnologijami, ki jih lahko uporabljamo za hlajenje, v toplotnih črpalkah ali za pretvorbo energije; z upravljanjem s toploto in izboljševanjem energijske učinkovitosti po celotnem temperaturnem območju in na različnih ravneh – od mikronskih struktur do industrijskih energetskih naprav. Njena zadnja raziskava o visokotemperaturnih toplotnih črpalkah, objavljena v reviji Nature Energy, je bila označena kot prelomna, saj je prvič celovito odprla vprašanje rabe toplotnih črpalk pri temperaturah nad 250 stopinj Celzija. Za svoje delo je prejela tudi nagrado L’Oréal – UNESCO za ženske v znanosti in nagrado dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo Univerze v Ljubljani.
Z voditeljem Nejcem Krevsom sta se poglobila v paradoks sodobne družbe: toplota predstavlja kar polovico naše končne rabe energije, a ogromen delež te energije preprosto izpustimo v okolje. Dr. Klinar je pojasnila, kako bi lahko z inovativnimi »tehnologijami« ustvarili toplotne črpalke, ki bi reciklirale odpadno toploto v industriji pri temperaturah nad 1000 stopinj Celzija. Pogovor se je dotaknil tudi zelo oprijemljivih, vsakodnevnih izzivov, na primer, zakaj prihaja do cenovnih šokov pri sistemih daljinskega ogrevanja. Dr. Klinar je z nami delila tudi osebno izkušnjo električnega mrka v Madridu, ki nas je opomnil, kako hitro lahko sodobna družba ohromi brez stabilne oskrbe z energijo.
***
Grafična oblikovalka: Zala Čujež
Napovedovalka: Lara Gril
Ustvarjanje podkastov in video vsebin je na Javnem razpisu za (so)financiranje aktivnosti popularizacije znanosti v letu 2025 denarno podprl ARIS.
V podkastu Zavrti znanost! predstavljamo mlade znanstvenice in znanstvenike, njihova področja raziskovanja ter spoznanja, ki vplivajo na naša vsakdanja življenja – tudi takrat, ko se tega sploh ne zavedamo.
V deveti epizodi podkasta gostimo dr. Tajo Železnik Ramuta, mikrobiologinjo in raziskovalko na Oddelku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta. V raziskovalni skupini, ki jo vodi dr. Iva Hafner Bratkovič, raziskuje nove pristope imunoterapije raka – predvsem pri tistih oblikah bolezni, ki se na obstoječe terapije slabše odzivajo. Njeno delo se osredotoča na prirojeni imunski sistem in na vprašanje, kako imunsko »hladne« tumorje ponovno narediti prepoznavne. Pri tem uporablja principe sintezne biologije ter razvija pristope, ki bi lahko dolgoročno izboljšali uspešnost zdravljenja raka in zmanjšali tveganje za ponovni pojav bolezni. Njeno raziskovanje poteka v predklinični fazi – kot del dolge in strogo nadzorovane poti od znanstvene ideje do varnega zdravljenja.
Z voditeljem Nejcem Krevsom sta spregovorila o tem, zakaj znanost verjetno nikoli ne bo odkrila enega samega »čudežnega zdravila« za raka. Spoznali smo tudi realnost predkliničnih raziskav, ki trajajo desetletja in kjer celice v laboratorijih ne poznajo praznikov in dopustov. Epizoda pa ni le potovanje po svetu celic, saj dr. Železnik Ramuta med drugim razbije mite o krepitvi imunskega sistema z dragimi (in slabo reguliranimi) prehranskimi dodatki ter pojasni, zakaj je že ena sama neprespana noč nevaren udarec za našo naravno odpornost. Spregovorila je tudi o svoji osebni poti – od zgodnje odločitve za znanost do prestižne, a izjemno tekmovalne izkušnje na Univerzi Harvard, kjer je ugotovila, da Slovenija ponuja vrhunske, a veliko bolj sodelovalne pogoje za delo.
***
Grafična oblikovalka: Zala Čujež
Napovedovalka: Lara Gril
Ustvarjanje podkastov in video vsebin je na Javnem razpisu za (so)financiranje aktivnosti popularizacije znanosti v letu 2025 denarno podprl ARIS.