Dr. Matej Rabzelj: "Del napadalcev uporablja kibernetske napade kot geopolitično orožje"
V podkastu Zavrti znanost! predstavljamo mlade znanstvenice in znanstvenike, njihova področja raziskovanja ter spoznanja, ki vplivajo na naša vsakdanja življenja - tudi takrat, ko se tega sploh ne zavedamo.
V četrti epizodi gostimo dr. Mateja Rabzelja, raziskovalca na področju kibernetske varnosti na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Dr. Rabzelj se v svojem delu posveča analizi napadov in uporabi naprednih metod, kot so kibernetske vabe oziroma honeypoti. Poleg tega je tudi soustanovitelj spin-out podjetja, ki raziskovalna dognanja prenaša v prakso.
Z voditeljem Nejcem Krevsom sta osvetlila nevidni svet kibernetskih groženj, ki imajo vse bolj oprijemljive posledice v našem vsakdanu. Skozi pogovor sta raziskala, kako se sodobni konflikti in geopolitična napetost prenašajo v digitalni prostor, kjer kibernetski napadi služijo kot učinkovito orožje. Dr. Rabzelj je pojasnil tudi pomen zaščite kritične infrastrukture, hkrati pa poudaril, da digitalizacija in naraščajoče število povezanih naprav odpirata vrata za krajo osebnih podatkov. Pogovor ponuja poglobljen razmislek o tem, zakaj kibernetske varnosti ne smemo razumeti le kot tehnični izziv, temveč kot pomemben element nacionalne varnosti in zaščite posameznika v globalno povezanem svetu.
V podkastu Zavrti znanost! predstavljamo mlade znanstvenice in znanstvenike, njihova področja raziskovanja ter spoznanja, ki vplivajo na naša vsakdanja življenja - tudi takrat, ko se tega sploh ne zavedamo.
V peti epizodi gostimo dr. Sama Ilca, astrofizika, ki se ukvarja s kozmološkimi simulacijami – računalniškimi modeli razvoja vesolja. Njegov raziskovalni fokus so kozmični filamenti: ogromne strukture, ki povezujejo jate galaksij in skupaj tvorijo tako imenovano kozmično mrežo. Sodeloval je tudi pri posodobitvi observatorija na Golovcu v Ljubljani, kjer danes stoji teleskop Zarja – največji optični teleskop v Sloveniji. Pridružil se je tudi evropskemu projektu ESA NewAthena, ki načrtuje prihodnji rentgenski satelit za opazovanje vročega vesolja.
Z voditeljem Nejcem Krevsom sta se podala onkraj zvezd in galaksij v nevidni svet kozmične mreže, ki povezuje celotno vesolje. Skozi pogovor sta osvetlila skrivnostno naravo kozmičnih filamentov in pomen računalniških simulacij, ki znanstvenikom in znanstvenicam omogočajo razumeti razvoj vesolja tam, kjer odpovejo celo najmočnejši teleskopi. Pogovor ponuja zanimiv vpogled v to, kako s pomočjo napredne tehnologije in modelov odkrivamo neskončnost vesolja, hkrati pa poudarja, da je vesolje dinamičen sistem, ki kljub svoji mogočnosti ostaja največja uganka človeštva.