Dr. Tamara Leskovar: "Arheologija pokaže, kako je nekdo zares živel"
V podkastu Zavrti znanost! predstavljamo mlade znanstvenice in znanstvenike, njihova področja raziskovanja ter spoznanja, ki vplivajo na naša vsakdanja življenja - tudi takrat, ko se tega sploh ne zavedamo.
V drugi epizodi gostimo dr. Tamaro Leskovar, arheologinjo, ki je doktorirala na Univerzi v Ljubljani, znanstveni magisterij pa je opravila v Angliji, kjer se je specializirala za človeško osteologijo in paleopatologijo. Raziskovalno se ukvarja z analizo človeških posmrtnih ostankov, izotopskimi analizami, DNK-ji naših prednikov in sodeluje z raziskovalci z različnih področij. Deluje na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in je članica projektne skupine MATRES – Materialna odpornost v časih okoljskih in družbenih sprememb.
Z voditeljem Nejcem Krevsom sta prevetrila pogled na arheologijo kot zgolj terensko delo ter osvetlila visokotehnološko realnost laboratorijskih raziskav, kjer kosti in zobje postanejo dragocene črne skrinjice preteklosti. Dr. Tamara Leskovar je razkrila, zakaj človeško telo ne more lagati in kako bioarheologi natančno rekonstruirajo usode posameznikov: od njihovega izvora in prehrane do bolezni, ki so jih zaznamovale. Skozi pogovor boste spoznali pomen odkritja kuge iz 6. stoletja na Bledu, raziskali razkorak med materialno kulturo in genetiko ter izvedeli, kako projekt MATRES v preteklih okoljskih in družbenih krizah išče odgovore na sodobne družbene izzive.
V podkastu Zavrti znanost! predstavljamo mlade znanstvenice in znanstvenike, njihova področja raziskovanja ter spoznanja, ki vplivajo na naša vsakdanja življenja - tudi takrat, ko se tega sploh ne zavedamo.
V tretji epizodi gostimo dr. Jaka Čibeja, jezikoslovca, ki je svojo raziskovalno pot usmeril v računalniško jezikoslovje in na tem področju tudi doktoriral. Deluje na stičišču jezika in tehnologije, ukvarja se predvsem z razvojem jezikovnih virov za slovenščino, pripravo podatkov za jezikovne modele, med drugim pa tudi z vprašanji varnosti, etike in odgovornega razvoja umetne inteligence. Sodeluje pri razvoju slovenskih jezikovnih orodij, korpusov in slovarskih baz, njegovo delo pa je pomembno tudi pri razvoju odprtega slovenskega velikega jezikovnega modela. Trenutno raziskuje na Institutu Jožef Stefan, Filozofski fakulteti in Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Z voditeljem Nejcem Krevsom sta se poglobila v svet računalniškega jezikoslovja in raziskala vlogo slovenščine v dobi umetne inteligence, pri čemer sta osvetlila ozadje nastajanja domačih digitalnih orodij, kot so pametni postavljalniki vejic in iskalniki sopomenk. Dr. Jaka Čibej je poudaril pomen zbiranja slovenskih besedil za učenje jezikovnih modelov in pojasnil, zakaj mora umetna inteligenca razumeti tudi živ jezik, narečja in sleng, hkrati pa je opozoril na nujnost etičnih varovalk, ki preprečujejo, da bi ustrežljivi jezikovni modeli širili sovražni govor ali celo ponujali nevarne nasvete.