Tokratno epizodo Beletrine v živo posvečamo romanu Pod vulkanom angleškega pisatelja Malcolma Lowryja. O knjigi sta se pogovarjala Alen Albin Širca in Muanis Sinanović.
Geoffrey Firmin, nekdanji britanski konzul, na dan mrtvih leta 1938 pride v Quauhnáhuac v Mehiki. Njegovo seganje po pijači že ogroža njegovo življenje, ki se sprevrača v pekel. V Quauhnáhuac prispe tudi njegova žena Yvonne, ki bi rada z njim zaživela daleč od Mehike in okoliščin, ki so njun odnos prignale na rob propada. Yvonne je odločena, da bo rešila Firmina in njun propadajoči zakon kljub prisotnosti nekdanjih ljubimcev, Geoffreyjevega polbrata Hugha in filmskega režiserja Jacquesa. Nerazumno vedenje faustovskega junaka Geoffreyja sredi realističnih podob predstavlja metaforo Evrope na pragu vojne. Avtobiografska mojstrovina Pod vulkanom, imenovana tudi »pijana Božanska komedija«, je prvič izšla leta 1947. Lowry jo je pisal kar štirinajst let. Rokopis je nekoč rešil pred ognjenimi zublji, drugič pa ga je v pijanosti izgubil in po srečnem naključju dobil nazaj. Šele po avtorjevi smrti je bil ta roman postavljen ob bok velikim modernim romanom 20. stoletja.
Malcolm Lowry (1909–1957) je bil angleški pisatelj in pesnik. Rodil se je v grofiji Cheshire v zahodni Angliji in odraščal v ugledni premožni družini. Njegov oče je bil trgovski posrednik za bombaž in je do sina gojil visoka pričakovanja. Lowry jih ni mogel izpolniti, zato je že zgodaj segel po pijači in pri šestnajstih letih pobegnil iz očetove hiše. Leto dni je služboval na ladji angleške trgovske mornarice, ki je odplula na Daljni vzhod. Potem je študiral književnost na Univerzi v Cambridgeu. Po študiju ga je znova pritegnilo morje, postal je mornar in svetovni popotnik. Dvakrat se je poročil, prvič v Parizu, drugič v Združenih državah z Margerie Bonner, ki je ostala z njim do smrti.
V tokratni epizodi Beletrine v živo se o biografiji Govorim pogovarjata njena avtorja Marko Verdev in Davorin Lenko.
Marko Podgornik Verdev je direktor mariborskega podjetja Mikro+Polo, enega glavnih dobaviteljev laboratorijske in diagnostične opreme v Sloveniji. Poslovnež z (za slovenske standarde) nenavadnimi vodstvenimi pristopi in nekonvencionalnim videzom (direktor s tatuji in piercingi!) z neizprosno iskrenostjo spregovori o lastni homoseksualnosti, drogah, depresiji in anksioznosti, o družini in ljubezni ter nujnosti prevzemanja odgovornosti za lastno življenje. Preko teh tem (pogosto pa že kar stigem), ki zaradi svoje vseprisotnosti v današnji družbi lahko nagovarjajo kar najširšo publiko, avtorja bralcem predstavljata tudi plat podjetništva, ki je javnosti pogosto nezaznavna: čustveno, človeško plat, polno dvomov in preprek pa tudi izjemnih dosežkov in uresničenih vizij. Tako se izriše turbulentna, a navdihujoča zgodba, ki uči, da je življenje treba predvsem uživati … In ki obenem nikdar ne zanika dejstva, da je to isto življenje tudi izjemno brutalno in neizprosno.
Marko Verdev je o sebi zapisal: »Prva tri leta sem molčal, nato govoril kot »raztrgan dohtar« in bral knjige kot za stavo. Bil sem čistilec, inkasant, plesalec in študent z več fakultetami, kot ima avto koles. Ustanovitelj plesne šole, sodnik in trener z evropskim naslovom. Sem ponosen gimnazijski maturant z diplomo v srcu, zagnan upornik in spontan podjetnik. Življenje je uganka in moj oder je svet.«
Davorin Lenko (1984) je pisatelj, pesnik, esejist in glasbeni kritik. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral primerjalno književnost in diplomiral leta 2012. Kratko prozo, eseje in poezijo je objavljal v vseh pomembnejših slovenskih literarnih revijah, njegova dela pa so bila vključena v domače in tuje antologije. Leta 2013 je izšel njegov romaneskni prvenec Telesa v temi, ki mu je prinesel dve pomembni nagradi in bil preveden v nemščino. Sledili sta zbirka kratkih zgodb Postopoma zapuščati Misantropolis (2016) in roman Bela pritlikavka (2018), njegova kratkoprozna zbirka Psihoporn (2020) pa je bila nominirana za nagrado EU za književnost. V 2022 je izšel njegov tretji roman Triger. Je tudi avtor uspešne monodrame Psiho (2018). Rdeča nit njegovih besedil je telesnost.