Drage bralke, dragi bralci, oglejte si epizodo Beletrine v živo, v kateri se je mednarodno priznani in uspešni režiser in gledališki direktor Martin Kušej z voditeljico Petro Vidali pogovarjal o svoji avtobiografsko-esejistični knjigi Za mano belina.
Martin Kušej v avtobiografiji odstira pogled v svoje ustvarjanje in se ukvarja z »življenjem v trenutku«, ki ni nikjer tako intenzivno kot na odru. Njegova izrazito politična knjiga govori o umetnosti osvobajanja od preteklosti, da lahko naredimo naslednji korak v prihodnost, o politikah identitete, diktaturi mnenj in krčenju svobode. Kušej opisuje številne svoje uprizoritve na evropskih gledaliških in opernih odrih, predvsem pa razkriva svoj zelo osebni pristop k doseganju »trenutka resnice«, trenutka, ko v gledališču ugasnejo luči in se občinstvo odpravi na potovanje v neko drugo, čarobno resničnost. Spregovori tudi o svoji identiteti koroškega Slovenca, ki je ni nikoli zatajil, in svojih začetkih v slovenskem gledališču v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Za mano belina se upira doseganju spoznanj s pogledom, uprtim nazaj. Gledališče je za Martina Kušeja »umetnost trenutka«, ki mu je preteklost tuja. Njegove zgodbe služijo samo kot sredstvo prihoda v Zdaj.
Drage bralke, dragi bralci, oglejte si epizodo Beletrine v živo, v kateri sta se Marija Zlatnar Moe in Bernard Nežmah pogovarjala o knjigi Peš. Tomasa Espedala.
Roman Peš. (Ali umetnost divjega in poetičnega življenja) je Tomasu Espedalu prinesel prepoznavnost v širšem krogu bralcev in prvo nominacijo za nagrado Nordijskega sveta za književnost. Roman, izpisan v preprostem in nenarejenem jeziku, je hkrati potopis in knjiga o človeku, ki zapusti dom in družino, postane vagabund ter se s hojo poskuša osvoboditi žalosti. Začne se v Bergnu, ko se Espedal odpravi na pot, ki ga v prvem delu popelje po domačih fjordih in hribih, v Wales, Španijo in na Bavarsko, v drugem delu pa v Francijo, Grčijo in Turčijo. Skupaj z njim hodijo tako resnični sopotniki kot tudi znani klateži iz preteklosti, Arthur Rimbaud, Jean-Jacques Rousseau, William Wordsworth, Friedrich Hölderlin in drugi. Njihovi pohodniški zapisi se vrivajo v Espedalova doživetja. Iz presečišč avtorjevega osebnega izkustva in njegovih branj izluščimo intimnejše drobce o pisateljevem življenju, kadar ni na poti: o otroštvu, izgubah, koncu ljubezni, alkoholu in o otožnosti, ki kljub neštetim prehojenim kilometrom ne izgine.