Stephen King: Sijanje
Podkast
Shrani
Beletrina v živo

Stephen King: Sijanje

Produkcija
Beletrina
Dan objave
30. september 2025
Produkcija
Beletrina
Dan objave
30. september 2025
POVZETEK

Tokratno epizodo Beletrine v živo posvečamo romanu Sijanje Stephena Kinga. O klasičnem delu kralja grozljivke sta se pogovarjala programski direktor filmskega festivala FeKK Matevž Jerman in programski direktor filmskega festivala Liffe Simon Popek.

Beletrina že nekaj let v rednih razmakih skrbi za navdušene bralce Kingovih uspešnic. Tokratna bera prinaša eno njegovih najuspešnejših del, ki je prek Kubrickovega filma z Jackom Nicholsonom že zdavnaj postalo del našega kolektivnega kulturnega spomina.

Nova služba Jacku Torranceu ponudi odlično priložnost za nov začetek. Kot oskrbnik impozantnega starega hotela izven sezone bo imel dovolj časa, da se bolj poveže z družino in do konca spiše svoj roman. Odrezana od sveta sredi snežnih zametov visoko v gorah pa postaja idilična lokacija vse bolj zlovešča. Edini, ki opazi strašljive sile, ki se zbirajo na območju hotela, je Danny Torrance, petletnik z nenavadnimi telepatskimi sposobnostmi. Stephen King se je v svoji četrti in do tedaj največji uspešnici iz leta 1977 navezal na znamenito kratko zgodbo Edgarja A. Poeja Maska rdeče smrti ter jo nadgradil z vznemirljivim notranjim monologom protagonista. Roman je morda zasenčila le Kubrickova filmska priredba (1980), ena najvplivnejših grozljivk, ki je King sicer ne mara: Kubrickov film odlikuje predvsem briljantno upodobljena klavstrofobična atmosfera praznega hotela, roman pa je mnogo več, saj s sugestivno pripovedno spretnostjo prodre do najbolj skritih misli glavnih likov, kjer ždijo tiste prave pošasti. Si jih upate pogledati od blizu?

NASLEDNJA EPIZODA
Nigel Jones, Urs Brunner, Julia Schrammel: Salon Kitty

Drage bralke, daragi bralci, ta teden se posvečamo knjigi Salon Kitty: Seksualna zgodovina tretjega rajha, pri kateri so moči združili zgodovinar in novinar Nigel Jones, zgodovinar Urs Brunner in novinarka Julia Schrammel. O delu, ki je izšlo v zbirki Žametna Beletrina, sta se pogovarjala doc. dr. Irena Selišnik in Gašper Stražišar. 

Legendo o Salonu Kitty dobro poznajo zgodovinarji, filmski ustvarjalci in sploh vsi, ki jih zanima nacistična Nemčijo. Toda doslej je bilo malo preverljivih dejstev, kopičili pa so se miti, govorice ter legende. V osnovi gre zgodba takole: Salon Kitty je bil znan in ekskluziven berlinski bordel za prvovrstne VIP-stranke v weimarski republiki, pa tudi po Hitlerjevem vzponu na oblast. V njem so se vrteli pomembneži, od diplomatov, poslovnežev do vojaških in političnih osebnosti. Njegova madame Kitty Schmidt je bila pretkana in omikana gostiteljica, njena dekleta pa so slovela po svoji lepoti in uglajenosti. Toda salon je imel svoje skrivnosti. Po nacističnem prevzemu oblasti se je sprevrgel v prisluškovalno središče, kjer so s skritimi kamerami in mikrofoni pod taktirko Reinharda Heydricha, ki mu je sam Hitler pravil »mož z železnim srcem«, vohunili za obiskovalci s pomočjo posebej izurjenih vrhunskih prostitutk, ki so med rjuhami izvlekle skrivnosti iz mož, ki so krojili potek vojne.