

Uroš Škerl Kramberger: Lado Kralj - Ne bom se več drsal na bajerju
»To je ljubezenska zgodba o zametkih partizanskega oziroma odporniškega gibanja v Ljubljani z malo mitologije, mogoče fantastičnimi elementi, ki tako … kar malo začarajo.«
Tako je novinar in glasbenik Uroš Škerl Kramberger utemeljil svoj izbor knjige, ki jo podrobneje predstavljamo v AirBeletrinenem podkastu Območje lagodja.
Knjiga bralce popelje v čas med drugo svetovno vojno, ko je bila Ljubljana med italijansko okupacijo obdana z žico. Osredotoči se predvsem na Šiško. V ospredje postavi zgodbo rahlo uporniškega šestnajstletnega Ivana Kneza, ki mora med odraščanjem manevrirati med raznolikimi ovirami, in sicer tako v dobesednem kot prenesenem pomenu, ter se postavljati po robu ali pa se vsaj spretno izogibati italijanskim vojakom, ki ne poznajo milosti niti do otrok in mladine. Knez se mora tako izogibati grožnji koncentracijskega taborišča, medtem ko krepi sodelovanje s slovenskimi obveščevalci, pa se počasi kali v oefovca, hkrati pa se sooča še z izzivi odraščanja.
A knjiga je bila za Uroša Škerla Krambergerja še nekaj več. Mestoma je nekakšno nadaljevanje zgodb v literarnih preobleki, zgodb, ki mu jih je pripovedovala njegova stara mama, ki je živela v Šiški.
***
Naslovna fotografija: strasnohudi.si
»Roman se ukvarja z liki iz preteklosti, ampak vprašanja, ki jih odpira, so večna. Nekateri tako še vedno mislijo, da so več vredni od drugih, in ne vem, ali bo kdaj drugače.«
Tako je lutkar, igralec in glasbenik Joseph Nzobandora – Jose poudaril, zakaj je knjiga Problem Spinoze (2012), ki jo podrobneje predstavljamo v AirBeletrininem podkastu Območje lagodja, med drugim relevantna zdaj in zakaj utegne biti tako še dolgo.
Problem Spinoze je zgodovinski roman, v katerem njegov avtor, vpliven ameriški psihiater, psihoterapevt in pisatelj Irvin D. Yalom, preplete življenji nizozemskega filozofa judovskega rodu iz 17. stoletja Barucha Spinoze ter nacističnega ideologa 20. stoletja in antisemita Alfreda Rosenberga.
V romanu bralci sledimo filozofskemu potovanju Spinoze ter miselnim in eksistencialnim izzivom, ki jih bodisi premaguje bodisi se iz načelnih razlogov odloči, da jih sploh ne bo, čeprav zato tvega in naposled tudi doživi izključitev iz judovske skupnosti.
***
Naslovna fotografija: Joseph Nzobandora – Jose osebni arhiv

