Oglejte si epizodo spletnega formata Beletrininih knjižnih dogodkov. V tokratni epizodi je Vesna Milek spregovorila z Borisom Cavazzo, čigar življenjsko zgodbo je strnila v biografskem romanu Cavazza.
Vsako življenje je lahko roman. Za življenje Borisa Cavazze je en roman premalo. Zgodba, ki jo je eden največjih igralcev našega prostora zaupal Vesni Milek, je stkana iz drobcev spomina, je kolaž trenutkov, otroških krivic, sramu, premagovanja ovir, vonjev, barv in razpoloženj. Vesna Milek je okruške spomina povezala v biografski roman, ki pripoveduje o nekem ranjenem otroštvu med drugo svetovno vojno in po njej, o obiskih komunistične partije v Milanu, padcu Mussolinija, prvih zaljubljenostih, prvih udarcih v boksarskem ringu, o poeziji Vitomila Zupana, preživetih nevihtah na morju, o Leningradu takoj po vojni, o usodni ljubezni, o bolečini ob izgubah.
Pogovor je zaradi sočne vsebine in jezika primeren za gledalke in gledalce, ki so stari več kot 12 let.
Drage bralke in dragi bralci, toplo vabljeni k spremljanju Beletrine v živo. V tokratni epizodi smo gostili pisateljico Terezo Vuk, ki se je s Tonijem Cahunekom pogovarjala o svoji knjigi Zakaj ima moj hudič krila.
Roman Zakaj ima moj hudič krila, ki zaradi slengovske govorice morda na prvi vtis deluje lahkotno, je v resnici kompleksno in občutkov polno delo, kot je življenje – polno ambivalenc, razpetosti med ja in ne, zabavnih, a tudi zelo trpkih trenutkov. Predvsem pa je knjigo moč brati kot kroniko nekega prebolevanja, najsi gre za družinske in ljubezenske odnose, odvisnosti od določenih substanc ali, navsezadnje, bolezen, ki se je nedavno zgrnila nad človeštvo v obliki pandemije in postala velik problem tudi zaradi številnih ovir za svobodnega duha avtorice oziroma prvoosebne pripovedovalke. Pripoved je podana v krajših, a izjemno povednih in spretno zašpiljenih prizorih, v katerih potujemo v času naprej in nazaj, izpisana pa je v za avtorico značilnem duhovitem in brutalno neposrednem slogu. Knjiga, o kateri bi lahko rekli, da je celo neprizanesljivejša in zato resničnejša od življenja. Pisava, ki nam da misliti, četudi je morda ne vzljubimo.