Animateka je živopisna in z njo smo močnejši

»Joj, joj,« je roke vila znanka, »letos mi ne uspe prav nič skočiti na Animateko, tako sem žalostna!« 

Da, znanka ima prav, saj ima ta znamka dober sloves. V dveh desetletjih si ga je pošteno prislužila. Za povrh pa še raste in se krepi. Minuli teden je Ljubljano z živo popisala že 21. mednarodna Animateka, in letošnji program je še posebej izstopal po kakovosti, saj so jagodni izbor svetovne animirane krajine izluščili iz nabora kar 800 prijavljenih filmov.  

Marsikdo si ni dopustil, da bi zamudil Animateko. Jok, brate, seveda gremo! In tako je bilo živahno še pred uradno otvoritveno slovesnostjo, že na ponedeljkovem popoldanskem odprtju  Slonovega tekmovalnega programa, namenjenega najmlajšim, starejšim od treh let.  

Uvodoma nas je nagovorila otroška žirija, v kateri so animirane filme pozorno gledali in ocenjevali Maša Bečaj Berkopec, Nil Ferro Seliškar, Emil Vanja Mlakar Smrekar,  Matevž Pikl in Ida Šturm. V Kinodvoru se je tako z njimi pogovorila pripovedovalka in pisateljica Špela Frlic: