Bit ali (ne)bit-študent: O pretapljanju črk v bite ali digitalizaciji študijskega gradiva v Sloveniji

Dino Subašić29. april 2025

Medtem ko trgi drug drugega danes po levi in desni prehitevajo po širokopasovnici omrežja digitale, nosi odgovornost položajev moči na področju šolstva drugačno težo; kako črke študijskega gradiva pretopiti v bite skladno z načeli enakopravnosti? In čemu ne izkoristiti potenciala prožnosti majhne države, kjer so se med krizo pandemije fakultete digitalizirale »ne v dveh letih, kot smo si zadali, ampak v dveh dneh«?

»Od doma«? Čez noč je postal naša realnost. Poslušam prijatelja računalničarja, ki mi za časa kosila ob šumenju vrveža korakov, ki že zamujajo, na kavi ob Ljubljanici razlaga o opravljenih razgovorih za službo. Ne sprašuje se več, ali bo lahko delal od doma, temveč kolikokrat in ali se bo sploh še kdaj moral počesati, spraviti do službe in izvedeti, kaj je novega v življenjih njegovih sodelavcev.

Trg z vso svojo prožnostjo izkorišča potenciale, ki nam jih prinaša tehnologija. Kako pa mlado družbo na vstop vanj pripravlja študijsko sito, ki jo vsaj do neke mere vendarle še vedno ukaluplja? Prenos današnjih norm v digitalno okolje postaja nuja. Ključno pa je, da bo ta tranzicija v skladu z vrednotami, s pravicami in z dolžnostmi, ki nas vsaj do neke mere vežejo, zato bo izziv tudi digitalizacija študijskega gradiva, pri kateri, priznajmo si, rahlo oklevamo.

Po podatkih Evropske komisije je Slovenija po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe leta 2020 zasedla 16. mesto med državami članicami EU. Leta 2022 pa jo je Microsoftov indeks Digital Futures že uvrstil na 7. mesto. Če nas potisne val, četudi pandemični, očitno zmoremo. Pa si tudi želimo?

digitalizacija visoko šolstvo učbeniki skripte