Napisi zraven trgovinske izložbe
Foto: Ahmed Burić osebni arhiv

Čim bolj osebno

Ahmed Burić 28. januar 2025

Iz pogovora za tale zapis so mi v spominu ostale tri besede: »Čim bolj osebno.« Osebno. Nikoli nisem vedel, kaj pravzaprav to pomeni: mogoče nikoli nisem imel privilegija, da bi napisal karkoli osebnega. Kot bi vedno vedel, da bo nekdo to bral. Mogoče je to prepotentno. Ne sodim med tiste, ki so se težko odločili, kaj bodo počeli v življenju. Že od malega sem vedel, da bom novinar, in sem za časopis socialistične mladine pisal o vtisih, ki mi jih je dala glasba, ki sem jo poslušal, in sestavljal svojo imaginarno lestvico hitov. Čeprav v razredu nisem bil med boljšimi učenci, so redno objavljali moje prispevke. Imam prijatelja, nekateri od vas veste, za koga gre, ki je pri trinajstih letih v zvezek napisal svoj prvi roman, naredil ovitek in nanj prerisal logo DZS, Državne založbe Slovenije. In je postal romanopisec. Nič čudnega. To so leta, pri katerih se to počne.

V letih, ki so minila, se je zgodilo veliko stvari, in ena od njih je ta, da sem postal pomočnik glavnega urednika najstarejšega državnega dnevnika, potem pa je ta svet – izginil. 

Enostavno ga ni več bilo. Kot bi se nekega jutra prebudili in videli mesto, v katerem ste odraščali, porušeno.