Kader iz filma Dekle z iglo

Dekle z iglo - Mali hororji, veliki sistemi

Uredništvo Beletrina Digital29. julij 2025
Na prvi pogled je Dekle z iglo režiserja Magnusa von Horna film o ženski, ki leta 1919 v Kopenhagnu išče streho nad glavo, malo dostojanstva in mogoče še drobec materinske sreče. Toda hitro postane jasno, da gre za precej več kot za zgodovinsko dramo o nekem času, Von Horn namreč spretno odpira majhne osebne zgodbe kot škatle, iz katerih skočijo veliki mehanizmi, revščina, industrijska moderna, tihi dogovori patriarhata, priložnostne zločinske ekonomije. Vse to brez teatralnih pridig ali mastodontskih monologov o stanju sveta, film preprosto pokaže, kako se velika zgodovina vtisne v drobne vsakdanje geste. In včasih tudi v telesa. 

Seveda pomaga, da film izgleda kot estetska razglednica iz pekla: črno-bela slika ni samo nostalgična muha, ampak skoraj znanstveni preparat, ki pod povečevalnim steklom pokaže teksture kože, pepela in starih danskih zidov. Zlovešča pekarna, kjer se sklepajo dogovori o otrocih kot o vrečah moke, pa bi brez težav lahko nastopila tudi pri kakem kafkovskem uradniku, ki bi za pultom prepisoval imena na sezname izgubljenih. 

A film ni patetičen. Von Horn ima preveč spoštovanja do gledalca, da bi mu serviral moralne razsodbe. Raje nastavi ogledalo, včasih z drobno ironijo, recimo ko materinstvo postane dobesedna surovina na trgu, ali ko je zločin zavit v sladkorno skorjo družbene normalnosti. In na koncu prav to neprijetno spoznanje deluje; morda mali hororji niso nikoli tako zelo majhni, če jih gledaš dovolj od blizu.