DOBRO IZKORIŠČENA (BI)SEKSUALNOST - Zgodba o Davidu Bowieju

Klovn

Ko je imel David Robert Jones tri leta, ga je mama Peggy zalotila, kako stoji pred ogledalom v kopalnici montažne železobetonske hiše na Stansfield Roadu v Brixtonu in se maže z ličili. Pa ne z njenimi lepotilnimi potrebščinami, pač pa s šminko, pudrom in črtalom za oči, ki jih je izmaknil podnajemnikom nad njimi. Peggy se je hudo prestrašila, saj je sprva mislila, da je v njihovo kopalnico v južnem Londonu zataval  klovn. Fanta je pošteno okarala in mu dala jasno vedeti, da se ne sme ličiti. Da fantki tega ne počnejo. 

»A ti se pa lahko?« je bil Davidov odgovor. 

Očitno Peggy ni imela pravega odgovora, saj je fant nadaljeval s tovrstno maškarado, za nameček pa je še motil dnevni mir z oponašanjem pevcev ter s skakanjem in plesanjem po hiši, pri tem pa trmasto zahteval popolno tišino in vso pozornost, ob čemer so se navzoči prepričali: če ne bo zabavljač, bo pa baletni plesalec! Kot da ji ne bi preostalo nič drugega, je nekaj let pozneje Peggy začela spodbujati sinovo teatralnost. Ko naj bi v šolski uprizoritvi Kristusovega rojstva igral pastirja, mu je celo sešila haljo in naglavno okrasje. Takrat naj bi tudi ugotovila, »da se v njem nekaj skriva«. Kot kaže, je bilo nekaj na tem. Malega Davida Roberta Jonesa so žarometi privlačili, kot bi bil vešča. V medijih se je prvič pojavil pri komaj petih letih. Tistega dne je z družino obiskal kmetijski sejem v Jorkširu, se izmuznil staršem, stekel do Njenega veličanstva kraljice, ki je bila tam častna gostja, se postavil prednjo in jo gledal. »Živijo, fantek!« mu je bojda prijazno naklonila dve besedi, dogodek pa je ovekovečil fotograf krajevnega časopisa. Fantič je bil deležen precej pozornosti širše družine, ki so ga prijetno trepljali po ramenih, mu naklonili nekaj pohvalnih besed glede lepote, kar mu je zelo godilo, se je bil pa prisiljen že takrat seznaniti z drugo stranjo slave. Namreč, Peggyjina sestra Pat ni bila ravno navdušena nad nečakom. »Bil je ošaben otrok in vedno se je trudil biti drugačen,« je pravila. »Vedno se je rad česal po svoje … naprej in s strehico ob ušesu. Če sem ga počesala jaz, se je razkuštral in se še enkrat sam počesal. In venomer je stal pred ogledalom!« 

Res je. In poleg naštetega, je bil tudi zelo trmast otrok. Tako trmast, da je pozneje postal, kar si je vedno želel: superzvezdnik, znan kot David Bowie. 

David Bowie se je rodil 8. januarja 1947 kot David Robert Jones, na isti dan kot dvanajst let pred njim sam nesmrtni kralj rokenrola Elvis Presley. Mati Margaret Mary Burns, ki so jo vsi klicali Peggy, je bila potomka irskih izseljencev in je delala kot natakarica v kinu Ritz. Tam se ji je predstavil Haywood Stenton »John« Jones. Bil je sirota, a se je kot kakšen junak Charlesa Dickensa hitro povzpel po družbeni lestvici, saj ga je bogata teta, ki ga je vzgajala, poslala v britansko javno šolo, kjer so ga urili v lepem vedenju in se je znal obnašati kot pravi džentelmen. Delal je kot promotor v otroški dobrodelni organizaciji Dr. Bernardo. Zaljubila sta se, naredila otroka in se osem mesecev po rojstvu sina odločila za poroko.