DRSENJE - odlomek iz romana
1.poglavje
Katarina leži v postelji in opazuje svetlobo avtomobilskih luči na stropu. Poleg nje Adam že nekaj ur mirno spi. Vstane in se odpravi na stranišče, kjer iz sebe iztisne nekaj kapljic urina in potegne vodo. Kadar ne more zaspati, kar se dogaja že nekaj mesecev, ji mehur vsake pol ure narekuje, da mora na stranišče, četudi iz sebe ne spravi veliko. Ura je že pol treh zjutraj, spat pa se je odpravila ob enajstih. Vsaka ura spanca pred polnočjo šteje za dve. Tako pravijo. Kdo to pravi? Katarina nikoli ne ve, kdo naj bi nekaj pravil, ko ljudje pravijo, da se tako pravi. Vprašanje, ali kdorkoli ve. No, ampak menda pravijo, da se v tem času najbolje obnavlja kolagen. Ne, ne kolagen. Kolagen ji ne zveni pravilno. Je kolagen sploh snov, ki jo tvori telo, ali je to samo neka umetna snov, ki naj bi jo ženske mazale po obrazu proti gubam? Nekaj na m ima v glavi. Ura pred polnočjo ni dobra za obnavljanje nečesa na m. Na m. Odpre Google, brska in bere. Oseba, ki piše bloge pod imenom Tajči, pravi, da so za fizični počitek dobre ure med deseto in drugo, za psihični pa med drugo in četrto. Očitno se po Tajčijino to noč fizično ne bo odpočila. Še vedno pa bi se lahko vsaj malo psihično. Vprašanje. Vseeno pa bi rada vsaj malo spala. In kadar ure in ure ne more zaspati, ji preostane samo eno. Odide do kleti in previdno odpre vrata, ki vsakič izdajalsko zaškripajo in njenemu možu sporočajo, da si bo natočila kozarec vina. V posteljo se je odpravila z resnim namenom, da to noč ne bo potrebovala alkohola, da bo lahko zaspala trezna.
Ampak po skoraj štirih urah je preprosto obupala. V pollitrski kozarec za pivo si nalije tri deci vina in dva deci radenske, nato pa stopi na balkon in si prižge cigareto. Na mobitelu odpre Facebook. Sporočila prijateljev in skupinskih chatov so že mesece neprebrana in jih nima želje prebirati ali odgovarjati nanje. Zakaj bi sošolkam iz srednje šole, s katerimi nima več pravih stikov, na vprašanje kako si? iskreno odgovorila, da res kurčevo. Sledilo bi zgolj vprašanje: Kako pa to, da si, da si … in besede kurčevo niti ponoviti ne bi upale, ker si nikoli niso upale. Katarina se še spomni časov, ko so kdaj skupaj s temi sošolkami iz srednje šole klepetale v kavarnah v centru mesta in določenih besed niti izgovoriti niso želele ali pa so jih izgovorile čim tišje, da ja ne bi kdo slišal in si česa mislil, npr. kurac, menstruacija, analni seks itd. Skratka! Na vprašanje, zakaj kurčevo (izgovorjeno s stišanim glasom), Katarina ne bi imela odgovora. Ne vem. Ne vem, zakaj sem kurčevo, ampak sem. – Za tovrstno iskrenost tako ali tako nima energije. Ne vidi pa tudi smisla, da bi se jim lagala in jim govorila, da je fino. Super. Fajn. Vse je krasno. Res krasno. Naveličano scrolla po objavljenih fotografijah in objavah svojih znancev. Izleti, koncerti, kavice v mestu, hrana, morje, še več hrane … YOLO in FOMO. Zdi se ji, da nekaj zamuja, pa ne ve točno, kaj. Samo občutek ima, da bi morala v življenju početi več stvari in bi bila tako srečna kot ljudje na fotografijah na Instagramu. Da se ljudem ljubi udeleževati družabnih dogodkov, jo samo še bolj zamori, zato odloži mobitel. Bulji v prazno in kadi cigareto za cigareto, medtem pa pridno prazni kozarec. Počuti se izčrpano, četudi pretekli dan ni počela ničesar konkretnega. Zasliši glas, ki reče: »Midva sva prijatelja.« Gre za plišastega psa njene hčerke, ki načeloma prepeva pesmi o številkah in pekih, če pritisneš nanj: Pridi sem, pridi sem, mojster pek, speci kolače za dober tek. Vsake toliko pa ta igrača tudi sama od sebe spregovori, ne da bi pritisnil nanjo, in večinoma izpade precej srhljivo, saj nepričakovano izreče: »Vidim te!« Ko je kozarec prazen, napolni še enega. Ker je radenske zmanjkalo, doda dva deci vode iz pipe. V študentskem domu se je od Primorcev naučila, da če dodaš vodo namesto radenske, se to ne imenuje več špricer, temveč bevanda. To ime ji je bilo vedno všeč. Bevanda. Njena takratna sostanovalka se je vsakič znova zmotila in govorila levanda namesto bevanda. Katarina se je vsakič znova smejala njeni napaki, ampak če se danes spomni na to, ji ni niti malo zabavno. Mogoče ji je bilo takrat bolj smešno, ker je bila pogosto zadeta. »Objemi me!« zopet zasliši plišastega psa. Ko do konca spije kozarec bevande in izprazni škatlico cigaret, se vrne v posteljo. Ura je že skoraj pet, ko potone v nemiren, pijanski spanec. Takšen, ki ne obnavlja kolagena ali drugih snovi v telesu. Melatonin, melatonin je mislila, in ne kolagena, je njena zadnja misel, preden jo zmanjka. Pred polnočjo naj bi se bolje obnavljal melatonin.
