Dva Američana na obisku tradicionalnih kolin v Goriških Brdih

Dan je bil čudovit za vse, razen za nekaj nesrečnih prašičev. Tako je, nismo se odpravili na sproščen dan degustacije vin in testeninskih jedi, medtem ko bi lenobno opazovali vinograde in valovite hribe, temveč na dan trdega dela ob priljubljenem zimskem opravilu v Sloveniji: kolinah. Načrt: obiskati dva različna proizvajalca, enega tradicionalnega, ki še vedno dela vse po starem, tako kot so to počeli na kmetijah, med družinami in manjšimi obrtniki, in enega modernega, ki uporablja najnovejšo tehnologijo in strožje standarde za oskrbo restavracij, povečini tistih čez mejo, v Italiji. Naši gostitelji so bili Nejc »Niko« Nikolavčič, ki je bil študent našega naslednjega gostitelja, legendarnega Uroša Klinca z Domačije Klinec, neizpodbitnega kralja pršuta v Sloveniji, katerega znamenite noge zorijo 4 leta – in so običajno že pred prvim letom večinoma rezervirane in vnaprej prodane.

Če zgodnja ptica dobi črva, pa v teh koncih zgodnja Noah in Josh (ter njuna zvesta snemalka) dobita močan požirek šnopsa in hiter opomnik, da je treba zavihati rokave in se pripraviti na trdo delo. Konec koncev nismo naredili vse te poti, da bi stali in gledali. In tako smo kmalu začeli delati.

Vseeno smo si vzeli trenutek, da malce pobožamo smrčke. Očitno lahko ljubiš živali in kljub temu meniš, da so okusne! Fantje so nas opozorili, da bi nas prašič lahko ugriznil, a je Josh odgovoril, da tudi on namerava kasneje ugrizniti v prašiča, zato bi bilo pošteno, da tudi prašič zdaj ugrizne vanj.