Foto: Nickolai Hammar/NPR
FILMSKI POPOTNIK / Mohammad Rasoulof - Kinematografija upora
Irena Svetek19. avgust 2025
V sodobni filmski krajini, kjer meja med umetnostjo in političnim angažmajem pogosto ostaja zabrisana, delo Mohammada Rasoulofa stoji kot neizprosna gesta resnice. Njegovi filmi niso le estetski artefakti, temveč pričevanja o svetu, v katerem je svoboda izenačena s tveganjem, ustvarjanje pa z neposrednim uporom. Rasoulof je eden tistih avtorjev, ki z vsakim kadrom tvega lastno svobodo in vsaka njegova premiera pomeni hkrati umetniški dosežek in politično dejanje.
Že v zgodnjih delih, kot sta Železni otok (2005) in The White Meadows (2009), je vzpostavil prostor metafore, v katerem se družbena represija razkriva skozi alegorije in vizualne parabole, s filmom Manuscripts Don’t Burn (2013), pa se je premaknil iz polja aluzij v neposredno pričevanje. Posnet v tajnosti, film rekonstruira poskus atentata na pisatelje, naročen s strani režima, in s tem razbije iluzijo distance med umetnostjo in resničnostjo. To ni več metaforična kritika, temveč dokument nasilja, ki ga je mogoče gledati le z nelagodjem.
