FOODIJI / Koline kot slovenski ritual

Če bi hotel tujcu razložiti, kaj pomeni biti Slovenec, bi ga moral peljati na dve izkušnji, v Planico na skoke in na koline. Skoki so spektakel, koline pa so intimen reality show, kri, meso, šnopc in sosedje, ki so pol dneva mesarji, pol dneva kritiki. Koline niso samo hrana, to je star ritual, ki povezuje generacije, tam, kjer še vedno živi community v obliki šotora na dvorišču, kjer ob petih zjutraj že visi svinja. Za nekoga je to travma, za drugega najlepši dan v letu. 

Če otrok ne vidi, kako nastane krvavica, pol ne bo cenil hrane, reče stric Jože, medtem ko si briše roke v hlače, ki jih ima že tretjo sezono samo za koline. 

Scena je naslednja, moški stojijo zunaj v gumijastih škornjih, ženske v kuhinji režejo čebulo in preverjajo, če je lonec dovolj velik za mast, na dvorišču se preliva kri, v ozadju pa nekdo vrti Modrijane, vse skupaj pa izgleda kot mešanica vaškega festivala in Tarantinovega filma. Slovenske koline so protislovje, po eni strani brutalno fizične, krvave, surove, po drugi strani pa nosijo idejo trajnosti, ki jo danes radi prodajajo hipsterji, kar pomeni, da se ničesar ne zavrže. Glava gre v tlačenko, kri v krvavice, mast v zaseko, celo ščetine so včasih končale kot krtače. To je zero waste, še preden je postalo trend. Mlajša generacija lahko sicer dobi ob tem panične napade, oni so gen Z, ki so odrasli na plant-based burgerjih, kjer imaš meso, ki ni meso, ampak grah, koline pa so hard mode, ki ga ne prenese vsak želodec. Zato se danes ta ritual vedno bolj umika, ljudje kupijo meso v Hoferju in se ne ukvarjajo s tem, od kod pride. Na podeželju pa še vedno obstaja, ker koline niso samo meso, koline so socialni dogodek. Če ne prideš, bo cela vas govorila, da si se odtujil. 

Če ne prideš na koline, je kot da se nisi poročil, reče stara mama, medtem ko z žlico preizkuša, če je pečenica dovolj slana. 

In tukaj je clash; Slovenija kot kulinarična destinacija za turiste, z Michelin star restavracijami, kjer krožnik stane 150 € in Slovenija kot dežela, kjer ljudje še vedno na dvorišču razkosavajo prašiča, ga delijo med sorodniki in govorijo: Zdaj smo pa siti do pomladi. Koline niso za vsakogar, ampak so en najbolj tipičnih slovenskih food momentov, ker razkrijejo vse, odnos do hrane, do skupnosti, do tradicije, do smrti. Če jih gledaš s strani, so groteskne, če jih živiš, so del tebe. In kakor koli obrneš, je to naša tradicija.