Hrvaška in Bosna in Hercegovina - Balkanski obraz mundiala 2026

Svetovno prvenstvo 2026 bo prvi mundial z 48 reprezentancami, prineslo bo 104 tekem, gostile pa ga bodo tri države: Kanada, Mehika in Združene države Amerike. Turnir bo trajal od 11. junija do 19. julija 2026, pri čemer bo uvodno tekmo gostila Ciudad de México, finale pa New York/New Jersey. To ne pomeni zgolj logistične razširitve starega formata, temveč spremembo same ideje svetovnega prvenstva. V tej luči je mundial 2026 manj romantičen in bolj sistemski dogodek. FIFA ga predstavlja kot največjo izvedbo prvenstva doslej, toda resnejše vprašanje ni, ali bo večji, temveč kaj ta velikost pomeni. Pomeni, da se svetovni nogomet ne ravna več samo po stari evropsko-južnoameriški hierarhiji, ampak po logiki globalnega razprševanja: več mest gostiteljev, več tekem, več nacionalnih zgodb in več prostora za reprezentance, ki so bile predolgo obravnavane kot obrobje, ne pa kot vsebinski del glavne zgodbe. Uradni podatki govorijo o 16 mestih gostiteljih v treh državah, kar je brez precedensa v zgodovini turnirja.

Prav zato je balkanski vložek v ta mundial zanimivejši, kot se zdi na prvi pogled. 

Hrvaška je uradno že med udeleženci, saj je po podatkih UEFA evropske kvalifikacije končala kot zmagovalka skupine L, FIFA pa njeno uvrstitev vodi kot sedmi nastop na svetovnem prvenstvu. Hrvaška torej ne prihaja v Severno Ameriko kot eksotična zgodba ali trenutni preblisk, ampak kot reprezentanca kontinuitete. V sodobnem nogometu je to morda najredkejša valuta: ne navdušiti enkrat, temveč vztrajati na ravni, kjer uvrstitev ni senzacija, ampak standard. Še bolj povedna pa je zgodba Bosne in Hercegovine, ki se je po uradnih podatkih UEFA na mundial uvrstila prek dodatnih kvalifikacij, in sicer kot zmagovalka play-off poti A. UEFA izrecno navaja, da gre za njen drugi nastop na svetovnem prvenstvu, prvi po letu 2014. FIFA in UEFA se ujemata tudi v jedru zgodbe: Bosna in Hercegovina je do svetovnega prvenstva prišla skozi napeto končnico, v kateri sta bila odločilna dvoboja z Walesom in Italijo. Če hočemo biti natančni, je treba povedati tudi to: širitev svetovnega prvenstva še ne pomeni avtomatične demokratizacije kakovosti. Pomeni pa demokratizacijo dostopa. UEFA je imela za mundial 2026 na voljo 16 mest, od tega se jih je 12 razdelilo neposredno zmagovalcem kvalifikacijskih skupin, preostala štiri pa skozi play-off sistem. V takem modelu je Hrvaška potrdila razred z neposredno uvrstitvijo, Bosna in Hercegovina pa psihološko trdnost z uspehom v dodatni kvalifikaciji. To sta dve različni obliki legitimnosti: ena pripada sistemski zrelosti, druga tekmovalni odpornosti. Hrvaška tako na prvenstvo prihaja kot reprezentanca, katere UEFA njeno najboljšo svetovno uvrstitev še vedno vodi kot finale leta 2018, zadnjo udeležbo pa kot tretje mesto leta 2022. To pomeni, da Hrvaška vstopa v mundial 2026 kot država, ki ji ni treba več dokazovati, da sodi med resne ekipe.  Bosna in Hercegovina ima drugačen položaj, zato je tudi njena simbolna teža drugačna. UEFA jo vodi kot reprezentanco, katere najboljši dosežek na svetovnem prvenstvu ostaja skupinski del leta 2014. To je na papirju skromen podatek, toda v politični in kulturni geografiji nogometa ima drugačno težo. Mundial 2026 bo zato zanimiv tudi kot preizkus stare evropske nogometne tradicije v novem, razširjenem in komercialno hiper organiziranem okolju. Tri države gostiteljice, 16 prizorišč, 104 tekme in razpotegnjen koledar ustvarjajo tekmovanje, v katerem bo logistika skoraj tako pomembna kot forma. Prav zato je Hrvaška nevarna že po definiciji, Bosna in Hercegovina pa potencialno neugodna za vsakogar, ki bi jo hotel brati kot folkloro namesto kot tekmeca. Največja resnica tega prvenstva je morda prav v tem, da ne bo več mogoče govoriti o “malih” reprezentancah na star način. V tem smislu sta Hrvaška in Bosna in Hercegovina več kot regionalni zanimivosti: prva je dokaz, da lahko nogometna zgodba male države postane trajen kapital; druga je dokaz, da vrnitev na veliki oder ni nujno nostalgija, ampak lahko postane nova politična in športna sedanjost.