Blaž Šef - Igra kot ekstaza
Ko ga na precej sivo torkovo dopoldne čakam v nabito polni kavarni LP, na telefonu preučujem fotografijo, ki jo je Blaž izbral za najin intervju. Po telefonu mi je povedal, da je to ena njegovih najljubših. Na njej sicer ni Blaževega obraza, vidim samo njegovo telo. V trenutku je zamrznjen skupaj s soigralko Anjo Novak, prav tako članico ansambla Slovenskega mladinskega gledališča.
Po telefonu mi je povedal, da je to ena njegovih najljubših fotografij. Na njej sicer ni Blaževega obraza, vidim samo njegovo telo.
Ko naposled prispe, Blaž najprej povpraša o knjigi, ki sem jo prinesla s seboj čisto po naključju. Zbirki esejev o filozofinji Almi Sodnik. Takoj padeva v dolgo debato o knjigah, filozofiji, tekočem dogajanju v politiki. Blaž kot eden redkih, ki sem jih kdaj spoznala, prav vsako misel v pogovoru oblikuje tako koherentno, da mi je skoraj žal, ker ne morem kar celotnega intervjuja pretipkati v en sam, zelo dolg citat. Ob izbrani fotografiji, posneti na vajah za predstavo Idioti (premierno uprizorjeni leta 2017 v režiji Nine Rajić Kranjac), mi Blaž pripoveduje o svojem odnosu do igre, teatra in intime.
Na fotografiji sem jaz le v ozadju, glavna je Anja Novak. Zdi se mi ena najbolj nadarjenih igralk v našem prostoru, tudi zato sem želel izpostaviti prav to fotografijo.
