Izar Lunaček med pogovorom z mikrofonom v roki
Foto: Izar Lunaček osebni arhiv

Izar Lunaček – Od vrtčevske manufakture do viteza reda umetnosti in leposlovja

Luna J. Šribar7. januar 2025
Odprem vrata v striparno Stripolis na Poljanski ulici v Ljubljani, ki jo je soustanovil Izar Lunaček. Avtor stripa Zalóženi raj (Paradise misplaced) je svoj stripovski raj dobro zalóžil. V »strip studiu in štacuni« sva obdana z bogatim izborom avtorskih, akcijskih, biografskih in zabavnih stripov. Sedem v udobno naslanjalo na Izarjevi levi strani. Kasneje ugotovim, da sem sedla prav. Liki na levi strani stripovskih sličic so prijateljski, tisti, ki jih spremljaš. Z desne pa navadno prihajajo antagonisti, tisti, ki napadajo, mi pojasni stripar. Seveda! Hočem, da je pogovor s tem striparjem, ilustratorjem, slikarjem, komparativistom in doktorjem filozofije, ki tako pomembno sooblikuje domačo in mednarodno stripovsko sceno, prijateljski. Le kako bom drugače izvlekla iz njega bolj osebne stvari? Izkaže se, da brez težav. Izar, ki so ga že doma naučili, da je dobro o stvareh govoriti, ker te drugače tlačijo (oče je eden naših vodilnih psihoanalitikov), ne skriva »stripovskih« prigod svojega življenja.
Soba, sredi katere sta dva fotelja, v ozadju so police, polne stripov
Foto: Izar Lunaček osebni arhiv

Kdaj in kako si postal »tist, k riše«, Izar? Rojen z barvico v rokah? 

Že od malih nog sem risal. Tako, kar malo nevrotično. Začelo se je v vrtcu. Papirčki, svinčniki, blokci. Otroci so hodili do moje klopi, kjer sem si ustvaril pravo 'manufakturo', in govorili 'nariši papagaja, nariši to, nariši tisto'.

A si svoje storitve ponujal kar brezplačno, ali pa si že takrat imel podjetniške tendence? 

Socialni status sem si kupoval. Bil sem prestrašen, tih otrok in bi me drugače 'eni ljudje' ves čas napadali. Takšna je pogosta zgodba bolj zaprtih risarjev. Potem so me spraševali, kaj bom, ko bom velik. Vedno sem govoril, da bom slikar. To sem si tudi zelo jasno predstavljal. Eden od družinskih prijateljev je bil slikar, imel je hišo na Rakitni in v njej atelje. Tudi brado je imel in jaz sem si potem vedno predstavljal, da bom imel brado, in tudi, kdove zakaj, da bom zelo debel.