KJE SMO: slovenski film na zemljevidu sodobnosti / Sonja Prosenc - Odrešitev za začetnike
Odrešitev za začetnike je celovečerni igrani film Sonje Prosenc iz leta 2024. Nastal je v mednarodni koprodukciji Slovenije, Italije, Norveške, Hrvaške in Srbije, traja 122 minut, v glavnih vlogah pa nastopajo Marko Mandić, Katarina Stegnar, Mila Bezjak in Aliocha Schneider. Film je svetovno premiero doživel 8. junija 2024 na Tribeca Film Festivalu v tekmovalnem programu International Narrative Competition in je bil pozneje izbran za slovenskega kandidata za oskarja v kategoriji najboljšega mednarodnega filma. Osrednje izhodišče je družina Kralj, ki živi v udobju in razkošju, dokler v hišo ne pride Julien, sin iz nekdanjega razmerja družinskega patriarha Aleksandra, njegov prihod pa posledično poruši ustaljene odnose. Film postopoma pokaže, kako se pod zunanjim videzom stabilnosti skrivajo napetosti, neizrečeni konflikti in čustvena odtujitev. Julien postane katalizator razkrajanja družinske hierarhije, ne kot zlikovec, ampak kot nekdo, ki s svojo prisotnostjo razgali tisto, kar družina vztrajno ignorira. Sonja Prosenc je pri zasnovi filma izhajala iz Pasolinijevega Teorema (1968) in ga uporabila kot konceptualno izhodišče.
Zgodba tako ni strukturirana kot klasična družinska drama, temveč kot opazovanje družbenega sloja, ki ima vse materialne pogoje, a kljub temu živi v pomanjkanju pristne komunikacije. Bogastvo je prikazano kot izolacija, dom pa kot zaprti sistem, v katerem posamezniki izgubljajo stik med seboj. Slogovno film presega psihološki realizem in se naslanja na humor, ironijo in premišljeno distanco, kar ustvarja nenavadno mešanico satire in drame. Družinski odnosi so prikazani hladno, brez sentimentalnih poudarkov, zato gledalec ne vstopa prek empatije, ampak preko opazovanja vedenjskih vzorcev. Odrešitev za začetnike je na Festivalu slovenskega filma Portorož 2024 prejela več nagrad Vesna, med drugim za najboljši celovečerec, režijo, scenarij, glavne in stranske vloge ter izvirno glasbo. To potrjuje, da film ni zgolj slogovna vaja, ampak delo, ki je doseglo močan odziv v domačem prostoru. Prosenc je v filmu dosledna, zanima jo nadzor, čustvena ekonomija družine in mehanizmi, ki določajo pripadnost, družinski člani živijo drug ob drugem brez občutka bližine, njihovi odnosi so polni dokazovanja, trme in prikritega rivalstva. Julien s tem nima posebne agende, njegova prisotnost samo sproži vprašanja, ki so obstajala že prej. Odrešitev za začetnike zato deluje kot opazovanje privilegiranega okolja, v katerem so čustvene potrebe potisnjene v ozadje, odnos pa nadomešča videz. Film gledalca ne vodi do zaključkov, temveč ga postavi v pozicijo spremljevalca, ki opazuje, kako se varno življenje spremeni v polje negotovosti.
