Klincman, 3. del

Nedelja, 30. oktober 2022 

Maki se je prebudil in na sebi začuti mokroto. Sicer je sanjal neke sanje o elegantnem skoku v morje, ampak ta mokrota v predelu trebuha, ki se je prek njega razlila tudi na kavč in ga namočila, ni imela nobene zveze z morjem. Tudi vonja ne. O tem se je prepričal, ko je ovohal mokroto. Smrdela je po mačjem urinu. Skočil je pokonci in na glas preklinjal. Tudi kavbojke, v katerih je zaspal, je imel povsem premočene. 

Ves besen je odprl velika dvojna vrata in stopil v spalnico.

Lena je zvita v položaj fetusa mirno spala. Bil je preveč jezen, da bi ji privoščil ta spanec.

Dregnil jo je. 

»Ej!« je glasno rekel. 

Lena je pomežiknila, se obrnila na drugi bok in spet zaprla oči. 

»Ej!« je bil vztrajen. »Lena!« 

»Jaaaa … kaaaj?« je zamolklo vprašala. 

»Zbudi se,« je rekel Maki in jo narahlo stresal. 

»Kaj ti je?« se je Lena obrnila k njemu. 

»Poscal me je!« je rekel Maki. 

»Kaj?!« 

»Klincman me je poscal!« 

Lena je nekaj časa gledala vanj. 

»Kdo?« 

»Ja kdo?« ji je vrnil vprašanje. »Tisti butasti maček, kdo pa drug!« 

»A je tukaj?« je Lena, upajoč, vprašala in Maki je nekaj časa debelo gledal vanjo, potem pa se je obrnil in šel iz sobe. 

»Naj gre nekam vse skupaj,« je rekel in se namenil pod tuš. 

Ko je slekel ponečedene cunje s sebe in pod tušem nastavljal toploto vode, je v kopalnico prišla Lena. Obstala je med vrati. 

»Kako te je lahko poscal?« ga je vprašala. »Saj ga sploh ni v bajti!« 

»Je,« je rekel Maki. »Vem, da je!« 

»Ma daj,« je rekla Lena skozi cinični nasmeh. »Sam si se!« 

»Ja pa ja,« je rekel Maki in stopil pod slap tople vode. 

»Pijan si bil, če se sploh spomniš,« je bila osorna. 

»Še nikoli se nisem poscal med spanjem, zakaj bi se ravno zdaj?« 

»Ker si star,« je rekla Lena in šla iz kopalnice. »In hudoben!« jo je slišal reči s hodnika.