Foto: Florian Tröbinger
Marko Rop - Povratek v lepoto
Nina Kokelj30. julij 2024
Ilustrator Marko Rop, ki je doslej ustvaril okoli 100 projektov v 20 državah, je odraščal v Šmartnem, živel v Ljubljani, Kostelu, na Dunaju, v Pragi, Zadru. Zdaj živi v Mostu na Soči. Največji del njegovega ustvarjanja predstavljajo ilustracije za otroke, ilustriral je več kot 20 slikanic, tako za slovenske, kot tudi za ugledne mednarodne založbe. Introvertiran je, ni vedno na razpolago. In vendar se z ljudmi često sreča na sončnem polju globokega razumevanja. Prijatelj ima svojo kitaro shranjeno v eni od sob nekdanjega hotela, ki je Markov dom. Ljubljanski balkon prijateljice krasi sadika razraščajoče se vinske trte – njegovo darilo. Pa možiček – okrasek za novoletno jelko, ki ji ga je v žepu volnene jopice nekoč pozimi prinesel iz Kostela. Marko sebe, ilustratorja, doživlja tudi kot osebo, ki lahko otroku pokaže, kako gledati v svet skozi uči umetnika, kako umetnika v sebi ozavestiti, pri čemer besedo “umetnik” na tem mestu razume v filozofskem, ne togo formalnem smislu. Te dni končuje novo ilustracijo za eno od najstarejših revij za otroke na svetu, ameriško revijo Jack and Jill, serijo gozdnih živali za oglaševalsko agencijo iz Romunije, pod streho pa je že knjiga zgodb o drevesih s celega sveta, Čudežna drevesa, ki bo izšla jeseni, pri založbi Malinc.
Kakšne so bile vaše otroške risbe?
Od nekdaj sem zelo rad risal. Še posebej na vse tiste prazne, bele strani v knjigah, tako se je veliko mojih najzgodnejših risb ohranilo. Večina jih je veselih, pisanih, se pa pojavlja tudi meni kot odraslemu zelo poetičen, ponavljajoč se likovni motiv trojice srna-zajček-veverica, ki se sprehajajo po pokopališču. Očitno so me filozofska vprašanja zanimala že kot otroka. Zanimive se mi zdijo tudi risbe, na katerih sem vsakemu otroku narisal svoje lastno sonce.