Intervjuvanka zraven himalajskega svizca
Foto: Nina Petek osebni arhiv
Shrani

Nina Petek - Raziskovalka himalajskega budizma

Liu Zakrajšek23. april 2024
Z Nino Petek sem se prvič srečala v času študija. Obiskovala sem njena predavanja o azijskih filozofijah in religijah, ki so se mi zelo vtisnila v spomin. Intervjuvala sem jo že lani, ko je izšla njena monografija Na pragu prebujenja. Svetovi sanj v budizmu. Pripovedovala mi je o razlikah med meniškimi šolami budizma v Indiji in skrivnostni tradiciji puščavništva, ki jo intenzivno preučuje že šest let. Letos se odpravlja na dolgo odpravo v himalajske gore, kjer bo nadaljevala študije puščavniške tradicije. V Himalaji obiskuje posebna, težko dostopna bivališča jogijev in jogin, torej pripadnikov in pripadnic puščavniške tradicije, ki je v Ladakhu izjemno močna. Puščavniki in puščavnice so ljudje, ki se odločijo za popoln umik iz družbe in odidejo v samotišča oziroma ermitaže, kjer izvajajo budistične meditativne prakse, med njimi tudi prav posebno jogo sanj.

SKRIVNOSTNA TRADICIJA V NAJSEVERNEJŠEM DELU INDIJE 

Nina Petek je v Ladakh prvič odšla leta 2018. Takrat se je navdušila nad spoznanjem, da še obstaja močna tradicija puščavništva. Menihi, ki jih je obiskala med raziskovalnim delom, so ji povedali, da v oddaljenih samotiščih visoko na pobočjih Himalaje še vedno bivajo puščavniki, jogiji, ki izvajajo tradicionalne prakse budistične meditacije. Leto kasneje se je Nina vrnila v Ladakh, odločena, da bo poiskala nekatere puščavnike in puščavnice in izvedela več o njihovih zgodbah.  

»Bolj kot filozofija v institucijah me zanimajo filozofije, ki se gibljejo na robu in tako ohranjajo avtentično jedro budizma. V vsaki instituciji se nauk na neki način priredi, je  omejen na skupino pravil, na neke strukture, puščavniki pa živijo budizem na najbolj avtentičen način,« mi pove Nina. Potovanja so v zadnjih letih bistveno vezana na njeno raziskovalno delo, ki zahteva odpravo na teren. Nina s svojo ekipo raziskovalcev raziskuje filozofsko šolo kagyu, ki se je razvila iz neodvisne oblike puščavništva. Že samo ime kagyu pomeni ustni prenos, torej z učitelja na učenca, kar tudi pomeni, da pripadniki te šole veliko svojih naukov še danes ohranjajo ustno. Ninino raziskovalno delo v Indiji zahteva veliko ekipo, v kateri sta tudi prevajalec in izkušeni plezalec.   

»Samotišča so na strmih pobočjih gora, zdijo se res popolnoma nedostopna, moram priznati, da do vseh ne morem sama, tako zaradi višine kakor zaradi neizkušenosti v plezanju. Zato imam s sabo tudi izkušenega plezalca v indijskem delu ekipe, ki je zelo pomembna, ker je lokalna. Do samotišč je pot precej težavna, do večine grem, ampak do nekaterih ne morem, in tam dokumentacijo opravijo drugi.« 

Visoke skale, v njih zgrajena hiša
Foto: Nina Petek osebni arhiv