Nov dan v življenju nekega narkomana

Zbudil sem se v nov dan! In kak dan je to bil! Enak kot zadnjih nekaj let, enaka beda, podobne patetično samopomilovalne misli, isti dosadan folk, boleče podobni, pogosto se mi celo zdi da dobesedno do-besede enaki pogovori o absolutno nepomembnih stvareh, mi je pa fascinantno, kako zelo strastno in zagnano se nekateri vržejo v to, koliko energije, entuziazma in predvsem glasnosti, artikulacije malo manj, vložijo v stavke, kot so: »In pol mi je model prodal 0,9 grama, sm dal na vagco in blo je 0,9 grama namest 1 gram, aveeeeeš, pizda no, pa kako loh TKO nateguje folk, nikol več ne bom šu k njemu, aveeeeeš, pizda no!!!« In to so zmožni ponoviti tudi po 3- ali večkrat, vsakič glasneje, bolj strastno, bolj dramatično, patetika v tem pa je resnica, ki je vedno za takšnimi izpovedmi.

To, da je do dilerja prišel po 1 gram heroina, ki stane 25 evrov (kar je najpogostejša cena), on to dobro ve, in vseeno pride do dilerja praviloma vedno z zneski, kot so 18,46 evra pa 21,33 evra pa 15 evrov pa tudi 24,87 evra, skratka 25 evrov tisti diler vidi malokdaj, če sploh kdaj. 

Za to je tu več možnosti:  

a) diler je navajen takšnih ljudi, ker kdor dila hors, ima pač s takšnimi ljudmi opravka in je flegma in mu vsakič pogleda skozi prste;  

b) ker je opcija a) neobstoječa, je večja verjetnost, da ima paketke pripravljene po 0,9 g, 0,8 g, 0,7 g itd., da se prilagodi večnemu manku polne vsote;