Vedno me je fasciniralo vse, kar je povezano s serijskimi morilci, in najraje sem spremljala različne dokumentarce programa Discovery ID. Poleg tega tudi nisem imela posebnega problema z gledanjem grozljivk.
Kadar pa je bilo v igri karkoli paranormalnega, takrat sem zamrznila. Prvi spomin na paranormalno grozljivko spada v čase osnovne šole. Sošolka, ki je kasneje postala moja poročna priča, je praznovala rojstni dan. Kateri, se mi ne sanja, v živo pa se spomnim silne groze, ki sem jo doživljala med gledanjem Thirteen Ghosts. Pojma nimam, ali gre za res strašen film ali zgolj za otroku strašen film, saj ga nisem nikoli več pogledala, zelo nadrobno pa bi še danes lahko opisala trenutek, ko si v filmu nekdo v kopalnici nadene najdena očala, ki mu razkrijejo krvave stene kopalnice in s tem njeno edino pravo različico. Še v odrasli dobi sem se kdaj znašla v kaki kopalnici in podoživela ta prizor. Večkrat tudi v domači.