Prišleki

Tri prijatelje - režiserja, pisatelja in glasbenika - smo povabili, naj z bralkami in bralci delijo spomin na usodno prelomnico v svojem življenju.

Jan Cvitkovič - Ugledni meščan

Bil sem še v osnovni šoli. Postopal sem po avtobusni postaji. Gledal sem starčke, ki so se nalivali v bifeju. Vrata tega raja so mi bila še zaprta. 

Poskušal sem izračunati, koliko let mi še manjka do osemnajst. 

Nenadoma sem zagledal človeka, ki je hodil diagonalno čez parkirišče. Hodil je drugače kot vsi drugi. Imel je rahlo priprte žareče oči, kot bi se nečemu smehljal. Zdelo se mi je, da je v svojem svetu in da ta svet koraka z njim. Zrl sem vanj. Želel sem si, da bi me opazil, a me ni. 

»Kdo je to?« sem vprašal enega od pijančkov. 

»To je Feo,« je rekel. »Pusti ti njega, on je umetnik.« 

Gledal sem za tem Feotom. Želel sem biti tak, kot je on. Želel sem biti v svojem svetu in se rahlo smehljati.