Ožbe Šteblaj je ustanovitelj in vodja Inkluzivnega parka 1890, na Sveti Trojici nad Vrhniko, kjer živijo konji in druge živali, kjer uspeva zeliščni vrt, brenčijo čebele, otroci spoznavajo svet okrog sebe, jahajo konje, študentje in stroka izvajajo raziskovalne projekte, občani ter obiskovalci pa uživajo tudi ob kulturnih dogodkih na prostem.
Mladega ambicioznega rančarja z magisterijem iz zootehnike navdušuje okoljski menedžment ter ljudje, ki svoje delo opravljajo s strastjo. Ljubi divjino, prostranstva. »Napolnijo me z zavedanjem, kako majhen je človek, kako nemočen. Minljiv. Delček mogote. Vsakič znova se zavem, kako pomembno je, da ne izgubljamo trenutkov, da iz sebe res damo kar največ.«
Ožbe se je nedavno vrnil iz Južnoafriške Republike, grmičaste savane, safari parka Ant African Safaris, velikega 8.000 hektarov, kjer je skupaj z izbranimi prostovoljci z vsega sveta, sodeloval v projektu Game Census, štetju in selitvi divjih živali - nosorogov, antilop, žiraf, zeber, gnujev, bivolov - iz enega v drug rezervat. Za pogovor o tej izkušnji smo ga ujeli pri postavljanju novega pašnika za konje.
Kaj je bil osnovni vzgib za vašo tokratno pot v Afriko?
V Afriki sem bil že večkrat, vendar še nikoli na safariju. Močno sem si ga želel doživeti. Ko sem ugotovil, da lahko združim safari s konji in pri tem še pomagam veterinarjem pri delu, sem si rekel: »To je to! Tega enostavno ne smem zamuditi!« Seveda pa je bil na delu tudi vonj po adrenalinu, pustolovščini, divjina ter potencial za nove izkušnje, take, kakršnih ni mogoče dobiti na vsakem koraku.