Sonja Prosenc - Z vsem se upiram
Aleš Solina in Nina Kokelj29. oktober 2024
Pogovor s Sonjo Prosenc. Zapremo se v pisateljsko vilo na Tomšičevi 12, kot se v hišo, ki spominja na terarij, zapre družina Kralj v filmu Odrešitev za začetnike: tretji celovečerni film Sonje Prosenc, ki sledi filmoma Drevo in Zgodovina ljubezni, je žirija letošnjega, 27. Festivala slovenskega filma nagradila s sedmimi vesnami. »Film Odrešitev za začetnike odpira temo disfunkcionalne družine na izviren, drzen in humoren način ter jo prenaša v širši družbeni kontekst. Gre za pogumno in pronicljivo satiro, ki prinaša nov val energije v slovenski film,« je v utemeljitvi za vesno za najboljši celovečerni film zapisala žirija v sestavi Gordan Matić, Olmo Omerzu in Miran Zupanič.
Sonja Prosenc je na filmskem festivalu v Portorožu prejela vesno za najboljši scenarij, za najboljšo glavno žensko in moško vlogo sta bila z vesno nagrajena Katarina Stegnar in Marko Mandić, za najboljšo stransko žensko vlogo pa Mila Bezjak. Z vesno za najboljšo izvirno glasbo je žirija nagradila duo Silence, ki ga sestavljata Boris Benko in Primož Hladnik, Tajana Čanić Stanković pa je vesno prejela za najboljšo scenografijo.
Film Sonje Prosenc, ki jo je Portal Cineuropa leta 2016 uvrstil med osem najobetavnejših evropskih filmskih režiserk, je po svetovni premieri na festivalu Tribeca v New Yorku, predpremieri na Ljubljanskem gradu in projekciji na Sarajevskem festivalu Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev izbrala za uradnega slovenskega kandidata, s katerim se v letu 2025 potegujemo za oskarja za mednarodni celovečerni film.
Celovečerec Odrešitev za začetnike v produkciji zavoda Mono o je v Sarajevu prejel CICAE, nagrado združenja 3000 art kinematografov z vsega sveta, nato pa je režiserka Sonja Prosenc prejela častno nagrado Živka Nikolića na filmskem festivalu v Hercegnovem, ki jo podeljujejo ustvarjalkam in ustvarjalcem, ki s svojim delom izrazito prispevajo k filmski umetnosti.
Poleg Katarine Stegnar, Marka Mandića in Mile Bezjak v Odrešitvi za začetnike srečamo tudi Aljoscho Schneiderja, Kristofferja Jonerja in druge, duo Silenice pa – z vdori disonance – v filmu preigrava motive Purcellove opere Kralj Artur.
Nefunkcionalna družina. Danes mogoče sploh ni tako lahko opredeliti disfunkcionalnosti in funkcionalnosti?
Res je, da so socialni, kulturni in osebni konteksti vse bolj kompleksni in medsebojno prepleteni, in ne vem, ali je možna enotna in definitivna opredelitev. Zame je bilo pomembno, da ne moraliziram ali kažem s prstom.
Je bil morda zato žanr prava rešitev?
Izbran žanr omogoči, da se najprej nasmejimo samim sebi skozi samoironijo. Naša filmska družina sprva poskuša vzdrževati red, ki ga sami dojemajo kot funkcionalnost svojih odnosov, s čimer pa občinstvo gotovo ne soglaša. Kasneje, ko v hišo vstopi življenje – skrivnostni tujec in pogojno funkcionalna družina – se film preoblikuje v blago črnokomično dramo.
