Darja Lovšin - Sprehod na dan drži zdravnika stran!

Diabetiki bodo v četrtek, 14. novembra, praznovali svoj svetovni dan, hkrati pa tudi rojstni dan izumitelja inzulina. Morda veste, kako je našel to zdravilo, ki rešuje življenje? 

Res je, na ta dan se je rodil dr. Frederick Banting, kanadski zdravnik, ki je leta 1923 dobil Nobelovo nagrado za to odkritje. Kako dramatični so bili tisti časi, ko so otroci z diabetesom tipa 1 lahko popolnoma shirani čakali samo na smrt, si danes težko predstavljamo. Morda še nikoli ni bilo nobeno zdravilo tako težko pričakovano kot inzulin, življenjsko pomemben hormon, ki krvnemu sladkorju odpira vrata celic. 

Kako je sploh prišlo do odkritja? 

Banting je s kemikom Charlesom Bestom začel leta 1921 delati poskuse na psih, ki so jim odstranili trebušne slinavke in jim tako umetno povzročili diabetes tipa 1. Odstranjene žleze so zmleli in iz njih ekstrahirali inzulin. Prvo živo bitje, ki je preživelo s pomočjo injekcije inzulina, je bila psička Marjorie. Le nekaj mesecev kasneje, januarja 1922, je Leonard Thompson, 14-letni deček, ki je umiral zaradi sladkorne bolezni tipa 1, kot prvi človek prejel injekcijo inzulina. V štiriindvajsetih urah mu je padla nevarno visoka raven sladkorja v krvi in doživel je kar lepo starost. 

Se je zdravilo potem hitro razširilo po svetu? 

Skoraj hkrati so začeli proizvajati inzulin v Ameriki in na Danskem, saj se je zelo mudilo, ker so dobesedno reševali življenja. Danes so proizvajalci inzulina in antidiabetičnih tablet tudi med najmočnejšimi proizvajalci shujševalnih zdravil, kot je Ozempic, in spet smo priča povpraševanju, ki presega ponudbo. 

Koliko sploh je diabetesa pri nas in po svetu? 

Diabetes ima po podatkih Diabetes atlasa razsežnost največje svetovne epidemije z blizu 600 milijoni bolnikov. Slovenski neslavni rekord v številu bolnikov je približno 180.000 diabetikov. Tipa 1, imenovan tudi juvenilni diabetes, je manj kot 5 odstotkov, vse ostalo so bolniki z diabetesom tipa 2. Pri tipu 1 je bolnik doživljenjsko odvisen od zunanjega inzulina. Za diabetesom tipa 2 pa zbolijo ljudje po štiridesetem letu zaradi nezdravega življenjskega sloga, tako da je sprememba navad tudi najboljše zdravilo. Kdor diabetesa ne vzame resno in hitro ne uredi teže ter krvnega sladkorja, tvega diabetične zaplete, ki zelo poslabšajo kakovost življenja. 

No, v Zavodu Diabetes to bolezen jemljete resno, kajne? 

V Zavodu Diabetes vidimo svoje poslanstvo v tem, da bolnike opolnomočimo za samostojno zdravljenje, najprej seveda po naravni poti, brez zdravil. Diabetes je upor telesa nezdravemu in nespametnemu življenju, ki mu mora slediti temeljita sprememba navad.

Ko sem z vami pred dolgimi leti prvič govorila o diabetesu, ste rekli, da bi bilo bolezni veliko manj, če bi se več gibali. 

Res je, zelo enostavno se zdi, pa vendar očitno ni tako. Ljudje nočemo nehati s prenajedanjem in nočemo se več gibati. Soočeni smo s trendom širjenja diabetesa, ki kaže, da lagodno življenje ni naravno in je treba z gibanjem porabiti energijo, ki jo dobimo s hrano. Zato je dobro hoditi, kolesariti, plavati, krepiti mišično maso v fitnesu ... in tudi sama se tega držim, ker vem, kakšno škodo lahko diabetes naredi organizmu.

Zdi se, da je diabetes veliko hujša bolezen, kot si ljudje predstavljajo. Zakaj? 

Pred leti se je že začelo govoriti o kardiodiabetologiji, torej sodelovanju kardiologov in diabetologov, saj ima bolnik z diabetesom tri- do štirikrat več možnosti, da ga bo doletel srčni infarkt. Diabetes je tudi dejavnik tveganja za možgansko kap in odpoved ledvic. Visok krvni sladkor kvari kapilarni sistem očesnega ozadja, zato se slabša vid in lahko pride do slepote. Pogost je sindrom diabetične noge, ko okvara živčnega sistema, slaba prekrvavitev in poškodbe z okužbo povzročijo razkroj tkiva in razjede na nogah s posledično gangreno in amputacijo. Diabetiki, ki dobijo zaplete, hodijo od enega specialista do drugega, okvare pa so, žal, ireverzibilne, kar pomeni, da se jih ne da povrniti v prvotno stanje. 

Nevarne so tudi hipe, do katerih lahko pride celo v spanju, kajne? 

Hipa je takojšnji zaplet, ki je značilen za diabetes tipa 1 in se zgodi, ko je inzulina v telesu preveč, zato krvni sladkor pade pod normalno mejo. Enkrat sem prav tu (pokaže skozi okno na Miklošičevo cesto, op. a.) videla žensko, ki se je, kot bi bila gumijasta, ovila nazaj okoli droga. Prizor je bil nenavaden in takoj sem pomislila, da bi to lahko bila hipa. Gospa je potrdila, da je diabetik, in v bližnji slaščičarni smo ji pomagali s tortico. Zgodilo se je zato, ker je doma vzela inzulin, preden se je odpravila po nakupih, in ker ni nič pojedla, je doživela hipo.

Diabetes in debelost sta torej povezana, in tako verjetno ni presenečenje, da oboja zdravila izdelujejo ista farmacevtska podjetja? 

Žalostno, da je ob enormnih zaslužkih farmacevtske industrije vse manj njihove družbene odgovornosti. Včasih so še podpirali preventivo, zdaj pa nič več, in v ospredju gotovo ni več človek, temveč kopičenje kapitala, pri čemer iščejo vedno nove načine, kako bi povečali število uporabnikov. Množično predpisovanje statinov, tudi diabetikom, nima, denimo, znanstvene osnove, o čemer je vse več dokazov. Leta 2017 so v ugledni reviji JAMA objavili raziskavo, ki dokazuje, da statini nimajo bistvenega vpliva na umrljivost, pa vendar z njimi prav posiljujejo bolnike. 

Debelost, še posebno trebušna, je z diabetesom tako povezana, da govorimo kar o DIAbelosti, in ker ljudje radi iščejo bližnjice, zdaj množično posegajo po zdravilih za hujšanje. Kaj šele bo, ko bo Pfizer dal na trg tableto! Ker za zdaj so še potrebne injekcije.

Kako komentirate navdušenjem nad zdravilom ozempic, ki ga je zaradi uporabe za hujšanje zmanjkalo za diabetike? 

Da je zmanjkalo zdravila za bolnike, je simptomatično in nakazuje novo smer, v katero se obrača farmacija: zdravljenje debelosti. Debelost je uradno klasificirana kot bolezen, in to bo nova kokoš, ki bo nesla zlata jajca. Še zlasti bo hud pritisk na zdravstvene zavarovalnice, da bi pokrivale stroške, ker se bo s tem zelo povečalo število uporabnikov.

Bo tudi inzulin kdaj na voljo v tabletkah? 

Inzulin je beljakovina in bi ga želodčna kislina, če bi ga pojedli kot tableto, uničila. Pravi problem pa ni to, ampak vprašanje, zakaj je vedno več diabetesa tipa 1 pri otrocih? Nekateri starši odklanjajo cepljenje, ker je diabetes tipa 1 izbruhnil takoj po prejemu cepiva.

Vaš mož je legenda slovenske rock scene Peter Lovšin, skupaj pa sta že od študentskih let. Kako se imata? 

Gre, vsak delava svoje, potem pa si vzameva čas in kam odpotujeva. Pred kratkim sva se vrnila z Rodosa, kjer sva si malce podaljšala poletje. Oba sva precej športno navdahnjena, močna stična točka pa so tudi knjige. 

Psička Meri, ki naju tako budno opazuje, je očitno pomemben del vaše družine. Verjetno ste tudi zato tako doživeto opisali, kako so trpeli psički, da je človeštvo prišlo do inzulina. 

Smilijo se mi vse živali, ki trpijo, in veliko jih je, pa tudi še vedno trpijo, da bi bili mi zdravi. Vedno pa rada rečem: za zdravje pelji psa na sprehod, tudi če ga nimaš.

Še vedno ste izvršna urednica revije Dita, čeprav ste že nekaj let v pokoju. Očitno ne znate lenariti na kavču? 

Kje pa! Prvo je zdravje, zato imam povsod s seboj, tudi na potovanjih, športne copate in grem vedno že pred zajtrkom na dolg nordijski sprehod, od česar ima korist tudi Meri. Sprehod na dan drži zdravnika stran! Tako kakor za sprehod si moramo vzeti tudi čas za kuho. Upam, da ne bomo prevzeli ameriškega vzorca in si, tudi zaradi promoviranja pogrevalnic v novo grajenih soseskah, začeli hrano samo še pogrevati. Naj bo kuhanje hvaležna sprostitev, saj to, da imaš kaj dati v lonec, niti ni samoumevno. Sicer pa pišem, kuham, lončarim in aktivno spremljam družbena dogajanja. Smer, v katero gremo, mi ni všeč in prihodnost me ne navdaja z zaupanjem. 

Diabetikom so že vrsto let v pomoč vaše kuharice. Ste se jih lotili, ker radi kuhate? 

Predvsem zelo rada pišem, zadnja kuharica Diabetična kulinarika dobiva res dobre odzive. Distributer nam je ravno javil, da je prava uspešnica in bo na voljo tudi na letošnjem knjižnem sejmu.

V tej kuharici ste kot zdrave predstavili tradicionalne slovenske jedi. Ali te ne zvišujejo krvnega sladkorja? 

Naša tradicionalna kuhinja se gotovo lahko primerja z najbolj zdravo sredozemsko prehrano, ker imamo v osnovi veliko kaš. Uporabne so za vse vrste slanih, sladkih in kombiniranih jedi. Ričet, jota, prekmurska bujta repa, ajdov kruh, vse to je lahko na diabetičnem jedilniku, ki je na splošno zelo pester. Mislim, da smo s to knjigo res lepo povzdignili slovensko kulinariko kot zdrav način prehrane.

Kaj pa skuhate svojemu možu, ima kako najljubšo jed? 

Peter ima rad vse, kar je na žlico, imava pa oba problem, ker se pri hrani včasih težko omejiva. 

Katera od njegovih pesmi pa je vam najbolj všeč? Vam je katero posvetil? 

Samo en majhen poljub, ta pesem je nastala v obdobju manjše zakonske krize, mogoče je imel slabo vest. (smeh) 

Pa se lahko zakonska kriza reši že z enim majhnim poljubom? 

Niti slučajno! Ženska, ki nekaj da nase, se mora nujno dalj časa kujati! (smeh)