Sram naj te bo!
Marko skače, Marko skače, po zeleni trati ...
Pa je trata na drugi strani res bolj zelena?
Zgodbe o lastnem dojemanju stereotipov, ki so značilni za Slovenijo in Slovence.
***
SRAMOTA: blamaža, katastrofa, bedarija, beda, svinjarija, traparija, tragedija, polomija, bruka, farsa, poguba, neumnost, štala, klofuta, hinavščina, lopovščina, mizerija, hipokrizija, muka, žalitev, antireklama, zarota, kozlarija, zmešnjava, oslarija, pizdarija, šlamparija, patetika, barabija, grozota, žaljivka, smešnica, zabloda, groza ... Vzgoja!
Mislim, da me je bilo prvič sram, ko sem imel kakšnih enajst let. To je bilo seveda še pred dobo interneta. Sporočila staršem smo učenci pisali v mične male beležke, ki smo jih moral nositi v šolski torbi. Takrat sem hodil v peti razred osnovne šole in učiteljica nam je narekovala besedilo, namenjeno staršem ali skrbnikom, in sicer, koliko morajo plačati za šolsko malico. Vsem je povedala isto ceno, meni pa je rekla: Dušan, ti pa napiši polovično ceno, saj ste doma trije otroci in bo socialna služba krila razliko! Nastala je tišina, da bi jo lahko rezal z nožem in seveda so se vsi zazrli vame, ki sem pordel v obraz. Sramota na celi črti! Socialni primer! Zaljubljen v razredno lepotico Simono, ki me je do tistega trenutka še nekako obrajtala, predvsem zaradi duhovitosti, še kar dobrih ocen in znanja nogometa, po tej tragediji pa, jasno, ne več. Takrat sem prvič začutil ta občutek nelagodja, groze, blamaže, štale, muke, ki je zabolel kot klofuta nedolžnemu. Seveda pa to ni ostal osamljen primer.
Sicer sem že malone od prvega zaznavanja sveta okoli sebe poslušal: Sram naj te bo! Da te ni sram!