Stanovanje Tine Hočevar - Kot arhitekt lahko ustvariš toliko lepega

Ljubljana je razcvet doživela v obdobju meščanstva na začetku 20. stoletja. Leto po velikem potresu leta 1895 je županovanje prevzel bančnik Ivan Hribar (do leta 1910) in kot glavnega urbanista angažiral Maksa Fabianija, ki je imel domišljeno in napredno urbanistično vizijo. Ljubljana se je razvijala, kakor bi rekli danes, po meri človeka: četrti so bile povezane in dostopne, z velikimi parkovnimi in vrtnimi površinami, s širokimi pločniki, sadili so drevesa in urejali drevorede, deloval je javni promet. Postavili so mnoge stavbe, ki danes krojijo podobo mesta. Takrat je nastala stavba nasproti Drame, v katero vstopiva s fotografom. 

Vzpneva se po lepem kamnitem stopnišču s kovano ograjo. V drugem nadstropju naju pričaka arhitektka Tina Hočevar.  

Zvok občinstva pred večerno predstavo

Stanovanje, potrebno obnove, je našla prek oglasa v Delu leta 2012. »Takoj ko sem vstopila vanj, sem vedela, da je to to. Čeprav je bilo v obupno zapuščenem stanju, petnajst let je bilo prazno, če ne štejem živali, ki so ga začasno naselile in pustile močne sledi. Prav to, da je bilo možno čisto vse narediti na novo, predvsem napeljave, je obetalo veliko svobode pri organiziranosti prostora. To je bila zame prednost.« Pritegnili so jo lokacija, ravno prava velikost in direkten pogled na pročelje gledališča. »Zdaj razmišljam, kako se je ta lokacija spremenila v nekaj letih. S pozidavo Šumija in začetkom prenove Drame je bilo odstranjeno vse okoliško zelenje. Direkten pogled na Dramo je moj najljubši. Kadar so tam predstave, rada poslušam množico, ki se zbira pred gledališčem.«