
Wim Wenders in Kiefer Anselm - Ko se film poda v iskanje barve, zemlje in tišine
Obisk Kieferjevega sveta
Wenders ni hotel narediti klasičnega dokumentarca z intervjuji in kronologijo, Anselm ni film o biografskih točkah, ampak o dotikih barve, zemlje, pepela, železa, zgodovine in spomina.
Ko ga gledamo, imamo občutek, da Wendersova kamera hodi po Kieferjevih monumentalnih ateljejih skoraj kot radovedni otrok, ki zre v kup razsutih svinčnikov, orjaške platnene konstrukcije ali polja, prekrita s posušenimi sončnicami. Včasih se približa teksturam tako blizu, da skoraj začutimo njihov vonj. Snemal je v 6K in s 3D tehnologijo, a tehnični presežki so zgolj orodje za nekaj intimnega: za občutek, da smo znotraj umetnine, ne pred njo. Tako hodimo skozi Kieferjeve prostore, ki so hkrati atelje, arhiv in nekakšna tiho žareča katedrala spomina na nemško preteklost.