Dancing Hands

Teresa Carreño je kot majhna deklica rada pustila svoje roke zaplesati po tipkah klavirja. Če je bila žalostna, jo je glasba razveselila, če pa je bila srečna, ji je klavir pomagal deliti veselje. Kmalu je pisala svoje pesmi in nastopala v velikih katedralah. Potem pa je bila zaradi revolucije v Venezueli njena družina prisiljena pobegniti v Združene države Amerike. Teresa se je počutila osamljeno v tem neznanem kraju, kjer je le malo ljudi govorilo špansko. Najhuje je bilo, da so se tudi v njenem novem domu začeli boji - državljanska vojna. Teresa je še naprej igrala in kmalu zaslovela kot nadarjena pianistka, ki je znala zaigrati vse, od ljudske pesmi do sonate - tako zelo, da je predsednik Abraham Lincoln želel, da igra v Beli hiši! Toda ali bi lahko Teresina glasba v državi, ki jo je razdejala vojna, prinesla tolažbo tistim, ki so jo najbolj potrebovali?