I Overcame My Autism and All I Got Was This Lousy Anxiety Disorder

Sarah Kurchak je avtistka. To ji ni preprečilo, da bi uresničila svoje sanje, da bi postala pisateljica ali da bi našla ljubezen, vendar ji je preprečilo, da bi bila v istem prostoru z nekom, ki glasno žveči hrano, in da bi čistila umivalnik v kopalnici. V knjigi Premagala sem avtizem in vse, kar sem dobila, je ta bedna anksiozna motnja Kurchakova raziskuje bizantinske korake, ki jih je naredila, da bi postala "avtistična zgodba o uspehu", kako ji je ta proces skoraj uničil življenje in kako si zdaj poskuša opomoči. Kurchakova je v osemdesetih in devetdesetih letih odraščala v majhnem mestu v Ontariu brez diagnoze in že zgodaj spoznala, da je na neki način drugačna od svojih vrstnikov. Odkrila je učinkovito strategijo, s katero se je ubranila pred ustrahovanjem: zavestno je spremenila skoraj vse pri sebi - od svoje osebnosti do govorice telesa. Prisilila se je, da je nosila kavbojke iz džinsa, pri katerih se je počutila, kot da bi bila zaprta v železno deklico iz smirkovega papirja. Vsak dan se je s povišanim pulzom in zbujajočim želodcem vlekla skozi vrata in se skoraj sesula pod naporom nastopa. Ko so ji pri sedemindvajsetih letih končno diagnosticirali avtizem, se je borila z depresijo in tesnobo, ki sta bili v veliki meri posledica iste strategije, ki jo je natančno obvladala. Začela se je spraševati, ali so bila vsa ta leta intenzivnega pretvarjanja, da je nekdo drug, res vredna? Kurchakova se v svojih poučnih spominih spopada s stereotipi in predsodki o avtizmu ter razmišlja o tem, kaj bi v resnici lahko naredilo življenje avtistov bolj zdravo, srečno in izpolnjujoče, in sicer od kulture starševstva do ljubezni, seksa, alkohola, obsesij in profesionalnega boja z blazinami.