SLATER
"Več kot desetletje sem jo iskal. Že zdavnaj je izginila, a nikoli nisem obupal. Upanje, da jo bom spet videl, je bilo edino, kar me je držalo tako dolgo, da sem se oklepal majhne možnosti, da bo vedela, kdo sem, ko jo bom spet našel - če jo bom spet našel. To je bilo vedno velik če. Vendar nisem nameraval počivati, dokler nisem dobil odgovora. Živ ali mrtev, našel jo bom. Moral sem vedeti, kaj se je zgodilo z dekletom, ki mi je v mladosti vzelo srce in ga hranilo dobro desetletje, ki si lasti vsak delček tega, kar sem. Nihče drug se ji ni nikoli približal. Zdaj sem jo našel, ona pa me gleda, kot da ne ve, kdo sem - kot da nisem bil njen prvi poljub, njen prvi fant, njena prva ljubezen, njen prvi zlom srca, moški, ki ji je vzel nedolžnost, moški, ki jo je uničil in zaradi katerega je pobegnila, moški, ki jo je deset let poskušal najti zaradi ene bedne, bedne napake. Uničil sem jo in zdaj nima pojma, kdo sem - nima niti enega samega prekletega pojma."
ELLIE
Ne vem, kdo je, a vendar se mi zdi nekaj na njem nenavadno znano. Ne vem ničesar o tem, kdo sem. Vsi moji spomini so kot meglene nočne more. Ne vem, kateri so resnični in kateri lažni. Ne poznam niti svojega imena. O svoji preteklosti ne vem ničesar. Vem le, da sem zadnjih deset let Raven - le to ni moje pravo ime. Toda tako me je klical - pošast, ki si me je lastila, pošast, preoblečena v svetnico, pošast, ki sem ji končno pobegnila. In zdaj je tu on - Slater, moški, ki trdi, da je zadnje desetletje iskal mene, svojo Ellie. Trdi, da sem ljubezen njegovega življenja. Obupno si želi, da bi se ga spomnila. Toda jaz se ne spomnim - čeprav se, ko ga pogledam v oči, počutim nenavadno domače, kot da je on manjkajoči delček tega, kar sem. Toda ali mu lahko zaupam? Ali lahko zaupam človeku, ki trdi, da me ljubi, a mi hkrati pravi, da je on razlog za moj pekel? Ki mi govori, da me je uničil prav on? Je on večja pošast od tiste, iz katere sem pravkar pobegnila?