The Divine Comedy

Paradiso je tretji in zadnji del Božanske komedije, Dantejeve epske pesnitve, ki opisuje človekov prehod iz pekla v odrešitev. V njej avtor napreduje skozi devet koncentričnih sfer nebes. V skladu s srednjeveško astronomijo se Luna, Merkur, Venera, Sonce, Mars, Jupiter in Saturn ukvarjajo s štirimi kardinalnimi vrlinami: Previdnostjo, Močnostjo, Pravičnostjo in Zmernostjo. Preostali dve sferi sta fiksne zvezde in Primum Mobile, v katerih se nahajajo čiste kreposti in angeli, ki jim sledi Empirijan ali sam Bog, kar nadaljuje temo 9+1, ki se pojavlja v celotni Božanski komediji. Paradiso je bolj teološke narave kot Inferno in Purgatorio, vsebuje srečanja z več velikimi svetniki in se konča s tem, da se avtorjeva duša uskladi z Božjo ljubeznijo.