Un mundo que cambia

26. decembra 1991 se je zgodil dogodek izjemnega pomena v svetovni zgodovini. To je bil razpad Sovjetske zveze, dogodek z ogromnimi posledicami, ki jih je le malokdo predvidel. Samo zgodovinar Andrej Amalrik in Nobelov nagrajenec Aleksander Solženicin, ruska disidenta, sta imela pogum in vizijo napovedati, da se bo zgodil takšen potres. Čeprav je nesporno, da je hladne vojne konec, je še vedno več kot malo tistih, ki si prizadevajo analizirati sedanje svetovne razmere z vidika zgodovinskega obdobja, ki se je končalo pred štirimi desetletji. Poskus razumevanja sedanjosti s paradigmami hladne vojne - tudi leve in desne - je napaka s škodljivimi posledicami. Zgodovina je šla naprej in tako kot bi bilo nespametno, če bi poskušali razumeti Evropo konec 19. stoletja na podlagi življenja Napoleona, ki je bil končno strmoglavljen leta 1815, je tudi razumevanje našega sveta na podlagi hladne vojne absurdno, celo smešno. Naš svet se od leta 1991 še naprej spreminja, še bolj pomembno pa je, da so te spremembe stalne in vključujejo ogromne izzive, s katerimi se človeštvo še nikoli ni moralo soočiti. Demokracija in svoboda še zdaleč nista tako rekoč samoumevni realnosti, ampak sta v resnici bolj ogroženi kot kdaj koli prej in ta grožnja ni le zunanja, ampak v veliki meri tudi notranja. V knjigi Spreminjajoči se svet poskušamo pojasniti, kaj demokracija v resnici je in kako krhka je ter kaj je globalistična agenda, ki ogroža patriotizem in kontinuiteto same demokracije.