When Harry Met Pablo

Harry Truman in Pablo Picasso sta bila sodobnika, ki sta oba vplivala na velike dogodke dvajsetega stoletja in jih oblikovala - človek, ki je naslikal Guernico, in človek, ki je odobril uporabo atomskih bomb proti civilistom. Vendar si v večini pogledov ne bi mogla biti bolj različna. Picasso je bil komunist, Truman pa je verjetno bolj kot komuniste sovražil le moderno umetnost. Picasso je bil brezbrižen oče, ženskar in milijonar. Truman je bil popolnoma predan svoji družini in kljub slavi še zdaleč ni bil bogataš. Kako je prišlo do tega, da sta si pred Picassovim ateljejem na jugu Francije podala roko? Trumanovo srečanje s Picassom je na tihem pripravil Alfred H. Barr mlajši, ustanovni direktor newyorškega Muzeja moderne umetnosti in zgodnji Picassov zagovornik. Barr je vedel, da če bo uspel prepričati ta dva ideološka antipoda, neposrednega politika iz Missourija in kubističnega slikarja iz Málage, da si preprosto podata roko, bo to močno sporočilo ne le reakcionarnim republikancem, ki so doma spodbujali makartizem, temveč vsemu svetu: moderna umetnost ni zlo. V knjigi Ko je Harry srečal Pabla se prepletajo biografiji Trumana in Picassa, zgodovina moderne umetnosti in ameriška politika dvajsetega stoletja, vendar je v svojem bistvu ganljiva zgodba o dveh starih moških, ki se prvič srečata in spoznata, da imata več skupnega - in da sta si bolj podobna, kot sta si kdajkoli predstavljala.